Hvala za besedo. Ne glede na prvo razpravo vidim, da bo danes razprava o vsebini, ne pa o datumu referenduma. Tako da bi se tudi jaz potem malo dotaknil te vsebine. Bi pa mogoče samo, ker je bilo zdaj spet slišanje in strašenje vseh, da je to zakon za bogate.

Naj povem samo, ko smo bili na otvoritvi celjskega sejma, obrtnega, letos v Celju, tam se je zbralo celotno gospodarstvo Slovenije in župan Celja je tam napovedal, da bo sedaj njihov prvi korak in pa največja zaveza, da pridobijo razvojnike in pa visoko kvalificiran kader, saj si želijo v Celju, da se njihovo gospodarstvo, ki se zelo dobro in mislim, da hitreje kot kjerkoli drugje v Sloveniji, razvija in se gradijo industrijske cone, si želijo, da bi ta delovna mesta, ki jih razvijajo, prinašala višjo dodano vrednost.

In da ne bi bili samo podizvajalci in pa ljudje, ki bi tam delali za minimalno plačo, ampak si želijo napredka in pa seveda višje dodane vrednosti in pa močnejšega gospodarstva za celotno Slovenijo. In zato je bila prioriteta župana, da bo pridobival visoko kvalificirane kadre, za katere pa je prav ta zakon tudi posebej še namenjen. In to ni zakon za bogate. In ti visoko kvalificirani kadri, potem omogočijo vrednost izdelkov z višjo dodano vrednostjo in tudi posledično plače višje vsem zaposlenim ne samo direktorjem, ampak vsem zaposlenim. Ker, če zaposleni delajo, bi rekel, polizdelke in pa neke izdelke z nižjo dodano vrednostjo, potem seveda si ne morejo izplačati višjih plač kot minimalne. Če je ta razvoj hitrejši, močnejši, konkurira Evropi in svetu, potem bodo lahko tudi zaposleni imeli tam višje plače, ampak seveda tega v opoziciji očitno ne razumejo.

Ampak glede na to, da je bilo navedenih kar nekaj, bi rekel, strašenja, bom tudi sam preletel nekaj točk tega interventnega zakona. Začel bi z znižanjem splošne stopnje dohodnine in dodajanja premoženja v najem na 15 procentov ter posebej za stanovanja v dolgoročni najem za mlade do 30. leta, posebej za mlade ter mlade družine na 5 procentov - ukrep velja od 1. 1. 2026.

Za mlade družine znižana stopnja znaša 5 procentov in omogoča zgolj pod pogojem, da se stanovanjska nepremičnina oddaja rezidentu, ki vzdržuje vsaj enega otroka dopolnjenega 18. leta starosti ter s tem otrokom v tej nepremičnini dejansko biva ter prijavlja stalno prebivališče. Se pravi, da je namenjeno res za mlade družine.

Razvojna kapica. Slovenija je po kazalniku najvišje mejne davčne stopnje država z najvišjo obdavčitvijo v najvišjem razredu OECD. Kljub temu, da je davčni priliv zaradi tako visoke zadnje stopnje, zaradi majhnega deleža prebivalstva, ki ga doseže, omejena in to investitorjem pošilja negativen signal ter signal ter tudi dejansko otežuje zaposlovanje izjemno visoko kvalificiranega kadra. Rešitev je nujna, saj za dolgoročni razvoj slovenskega gospodarstva ter privabljanja panog z visoko kvalificirano delovno silo, razen če si želimo, da bomo imeli v Sloveniji večino ljudi na minimalni plači.

Ureditev sistema tako imenovanih normiranih podjetnikov. Ukinitev omejitve za ponoven vstop normirancev za tiste, ki so zaprli svoj normiran espe, tako kot je veljalo pred ureditvijo, bo davčna stopnja 20 procentov za vse zavezance.

Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, popoldanski espe, dopolnilna dejavnost na kmetiji in sobodajalci, te osebe so namreč praviloma že vključene v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo na podlagi delovnega razmerja, iz katerega že plačujejo 1 procent prispevka. Poleg tega 1 procent prispevka že iz njihove bruto plače prispeva delodajalec. Se pravi, sedaj še 1 procent, se pravi, da so ti ljudje plačevali 3 procente, kar ni pravično do vseh ostalih. Z izpodbijano ureditvijo pa mora plačati še dodatni prispevek iz naslova postranske dejavnosti, čeprav se njihov zavarovalni položaj s tem nič ne spremeni.

Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence. Posebej problematično je, da se breme financiranja sistema nalaga skupini, ki praviloma nima več možnosti ustvarjati dodatnega dohodka z delom in je zaradi starosti ter pogosto omejenih dohodkov posebej ranljivem položaju. To ureditev izpodbija tudi Ustavno sodišče. Bomo izpodbijali pred Ustavnim sodiščem.

Potem možnost prejemanje polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti. Uvaja se možnost dvojnega statusa upokojencev. Posameznik z izpolnjenimi pogoji za uveljavljanje starostne pokojnine tudi ob nadaljevanju delovne aktivnosti prejema polno pokojnino ne glede na obseg nadaljnje zaposlitve oziroma opravljanja dejavnosti. Izpolnjena morata biti oba pogoja, 40 let delovne dobe ter 60 let starosti. Dosedanjim prejemnikom dela pokojnine začne Zpiz po uradni dolžnosti izplačevati polno pokojnino s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi zakona. Odpravnina po upokojitvi ostane kot je v veljavi, dve povprečni plači, se pravi, se nič ne znižuje.

Zakon o zdravstveni dejavnosti, odpravlja se omejitve razpolaganja koncesionarjev z dobičkom. Odpravlja pogoj, dvoletni, iz delovnih izkušenj v specializaciji strokovni izpit odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. Odpravljajo se omejitve sodelovanja javnih zdravstvenih zavodov z drugimi javnimi zdravstvenimi zavodi in zunanjimi zdravstvenimi delavci, sodelavci omogočajo vse oblike sodelovanja tudi s pogodbo s samostojnimi podjetniki, kar je bilo v lanskem letu spremenjeno kar nekajkrat in tisti, ki smo takrat še bili na položajih, javnih zdravstvenih zavodov oziroma socialnih zavodov, smo imeli velike težave, saj več nismo vedeli, kako sploh še obdržati zdravnike iz javnega sektorja v javnem sektorju, saj so se te pogodbe morale spreminjati nenehno. Na koncu smo pristali na podjemnih pogodbah, ki so bile najdražje za delo, za izvajalce, za tiste, ki so to izvajali, so največ davka plačali, najmanj jim je ostalo in tudi za tiste, ki smo potrebovali zdravnike, smo plačali največ in seveda to prenašali potem v stroške svojcem, ki so plačevali visoke položnice in dobiček je edino imela država, vsi ostali so to bili prikrajšani.

Potem, začasna ne uporaba novega Zakona o gostinstvu. Združenje sobodajalcev opozarja, uveljavitev novele je z začetkom letošnjega leta namreč namesto napovedanega reda prinesla zgolj normativni kaos, saj je poleg splošnih določb in kršenja krovne evropske regulacije, zakon razveljavi doslej veljavne pravilnike. Ministrstvo pa ni bilo takrat še sposobno pripraviti novih, Vlada pa tudi ne ostalih podzakonskih aktov, kar zadržuje izvajanje in izvajalce za talce, zadolži in ponudnike zasebnih nastanitev, tako kot tudi lokalne skupnosti, nadzorne organe in tudi Ajpes kot registrski organ. Danes še ni znano, koliko dni bodo sobodajalci sploh lahko obratovali v prihodnjem letu. Kako potem se naj ljudje pripravijo in kako naj investirajo?

Predlagam, da veljavna odškodninska obveznost delodajalca glede registriranih zahtevkov ZZZS v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni delo..., se velja le, če delodajalec krši predpise s področja varnosti in zdravja pri delu naklepno ali iz hude malomarnosti. Odgovornost delodajalcev za povrnitev škode se omeji na 20-kratnik nižje pokojninske osnove, če je škodni dogodek posledica hude malomarnosti, če gre za namenoma povzročeno škodo, pa odgovornost delodajalca ni omejena. Se pravi, tukaj tudi je bilo visoko tveganje za delodajalce, saj nikoli niso vedeli, kakšna bo potem zahtevana odškodnina za tudi tiste napake, ki so jih delavci lahko zakrivili sami.

Kljub vsem tem obremenitvam, ki so jih delodajalci doživeli v lanskem letu, pa ne samo delodajalci, tudi vsi državljani Republike Slovenije, je padec na lestvici konkurenčnosti 13. Slovenija je v zadnjih petih letih na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD izgubila 11 mest in zdrsnila najnižje v zadnjih desetih letih, to je na 46. mesto med 69 državami. In potem pri vsem tem delu prejšnje vlade z nenehnimi obdavčitvami, obremenitvami, potem pričakovati, da bo gospodarstvo delalo dobro, da bodo ljudje imeli več v žepu, mislim, da je edino smiselno, da se začne razbremenjevati gospodarstvo in pa tudi ljudi, tako kot delajo podobno tudi ostale države, saj če hočemo preživeti na globalnem trgu in ostati konkurenčni, potem je ta zakon nujen in to ni zakon za bogate, ampak je to zakon za Slovenijo, za slovensko gospodarstvo in za slovenske delojemalce. Hvala.