Bom zdaj najprej samo postopkovno vprašala. Se pravi, tega našega predloga ni treba umikati, ker tako ali tako ga ne bomo ne obravnavali ne glasovali. Sem prav razumela? / oglašanje iz dvorane/ Okej, prav. Najlepša hvala.

Tako da mogoče najprej še eno ali pa kot drugo ena postopkovna pripombica. Glede na to, da predstavniki vlade že na nek način, kako reče, z osebno označitvijo agitirajo, vas opozarjam, da je ustavno sodišče, ko ste se šli referendum o drugem tiru, odločilo, da mora vlada biti, imeti argumente za in proti. Tako da mogoče, da nam danes predstavite tudi argumente proti zakonu, če že ste se lotili agitiranja takole s temi plakati, kjer imate napisano "za". Pol vsaj eden od vaju dveh bi moral imeti gor "proti", če upoštevate odločbo ustavnega sodišča.

Tako da, zdaj, drugo, jaz sem seveda vesela, da bodo ljudje imeli možnost povedati, kakšno prihodnost si želijo, a si želijo prihodnost, kot jo določa naša ustava, to pomeni socialno, pravično, javno zdravstvo, javno šolstvo, ali si želijo prihodnost, kjer bodo samo bogati živeli bolje. Tako da ja. Po tej, kako naj rečem, po tem nedeljskem pomembnem rezultatu, ko so vam pokazali na edinem pomembnem referendumu, da ljudje ne stojijo za odločitvami vlade, bo ta 6. decembra še toliko bolj pomemben. Tako da tudi jaz vse ljudi pozivam, da dobro poslušajo, si sami pogledajo, kaj jim ta zakon prinaša. Mi bomo seveda pomagali še dodatno obrazložiti, ampak zelo preprosto sami pogledajo, koliko dajo danes v trgovini za tistih par izdelkov - med katere, državni sekretar, jaz mislim, da sadje, ki ste ga našteli, ne sodi, ampak dobro, je treba zakon prebrati - in kaj jim bo oziroma jim ne bo ta zakon prinesel pri plači. Vsem, ki jim na plačilnem listu ne piše bruto 7 tisoč 501 evro, ne bo prinesel nič. Ampak gremo lepo po vrsti.

Rečeno je bilo, ta zakon nekaj stane. Ta zakon stane ogromno, ne nekaj. Stane eno milijardo evrov. Po izračunih raznoraznih institucij, po izračunu Fiskalnega sveta stane celo milijardo 200. Odgovora, kako bo vlada na drugi strani ta izpad v treh blagajnah, proračun, ZPIZ in zdravstvo pokrila, nismo dobili praktično zdaj v štirih mesecih, odkar je bil zakon sprejet. Pa vsakič znova prosimo, povejte nam, povejte ljudem, kaj in kako boste to milijardo pokrili. Proračun, ki ste ga prinesli v Državni zbor, že brez interventnega zakona, hodi po meji teh tako imenovanih maastrichtskih kriterijev, skoraj 3 odstotke primanjkljaja, skoraj 3 odstotke primanjkljaja, brez milijarde, ki jo bo vzel interventni zakon. Se pravi, če še to prištejemo, da ne govorim o luknjah, tisto bomo drug teden govorili o proračunu, pa o tistih luknjah, imate za 5 odstotkov primanjkljaja. Odlično, odlično. Tako da to je vse, kar bodo ljudje ta mesec, dober mesec oziroma ja, malo, mesec pa pol, v bistvu poslušali. In prav je, da smo zelo natančni, zelo eksaktni in da jim tudi pokažemo, ne samo, da nam verjamejo, jim je treba v zakonu tudi pokazati.

Zdaj razlog, aja, še to, najprej. Zakoni, v katere posegate s tem interventnim zakonom, jih bom naštela: Zakon o dohodnini, Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, Zakon o prispevkih za socialno varnost, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o dolgotrajni oskrbi, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o davku na dodano vrednost, tukaj seveda ni nič o naftnih derivatih, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V 8 sistemskih zakonov posegate, če dva, rečem, da sta tudi na nek način že mogoče interventna. Osem sistemskih zakonov, z enim tako imenovanim omnibusom. Kljub temu, da so vas pravniki opozarjali, kljub temu, da vas je Zakonodajno-pravna služba opozarjala, kljub temu, da smo vas mi opozarjali, ne delajte tega, ker če pride do referenduma, boste blokirani in bo blokirana država. Ne vi z glavo skozi zid, gasa, ker, ker je treba interventno nujno sprejeti nekaj, kar država propada. To so bile vaše besede. Takoj 11. maja, dober mesec po volitvah, je bilo treba interventno sprejeti zakon, ki na glavo v bistvu postavlja kar nekaj stvari.

Seveda so vas potem številke o potrebi te intervencije postavile na laž. Gospodarska rast v drugem četrtletju je bila 5 odstotkov najvišja v Evropi. Kakšni interventni ukrepi za? Nujno potrebn. 5 odstotkov, najvišja v Evropski uniji, ponavljam. Napoved Umarja za letos, za celo leto, je 3,8 odstotkov, kar je tudi najvišja v Evropi. In zdaj temu pritrjuje tudi Banka Slovenije in Gospodarska zbornica. Se pravi, nikakor nobene potrebe, da na silo, interventno, kot pravite, je treba poskrbeti za razvoj. Brez enega vašega ukrepa, brez enega vašega ukrepa Slovenija raste 5 odstotkov. Tako da vse stvari bi se dalo narediti tako kot je treba, z vsakim zakonom posebej in marsikaj od tega, kar ste natišali v ta omnibus, bi lahko bilo sprejeto, ampak to morate pripisati sebi in vzeti na svoj hrbet. Pač ste naredili napako, ampak zdaj seveda boste to napako tudi morali plačati.

Finančne posledice. Finančne posledice so pripravljavci ocenili na 572 milijonov evrov. Mimogrede, v celoti so spustili pri teh finančnih posledicah 230 milijonov, kot je luknje v pokojninski blagajni, samo zaradi tega dvojnega statusa upokojencev, 230 milijonov ni nič. To vi pozabite. To se pravi, skoraj 50 procentov finančnih posledic ste spustili, tako da super. Zato je ta ocena seveda bistveno višja. Prejšnja vlada je pripravila oceno oziroma Ministrstvo za finance in potem je Vlada poslala sem, ocena je 990 milijonov evrov. Ta vlada nam nove finančne, nam ocene finančnih posledic tega zakona seveda ni pripravila. Kljub temu, da smo večkrat prosili, večkrat apelirali, je pač, se opravičujem, na žalost nismo dobili. Pa bi bilo prav, da ljudem poveste, koliko po vaše bo ta zakon stal.

Zdaj, zakaj je to zakon za bogate. In je zakon za bogate. Zato, ker bo človek s povprečno plačo od tega zakona zaradi nižjega DDV na tistih par izdelkov imel 4 evre na mesec, če košarica teh petih, če za košarico teh parih izdelkov da 100 evrov na mesec, pa jaz mislim, da je to še kar visoka ocena. In 15 evrov pri računu za elektriko, ogrevanje, plin, drva, kot vi pravite. Nič o naftnih derivatih ni v zakonu. 150 evrov, če bo nižji DDV, to pomeni približno 15 evrov. 15 plus 4 je 19. A veste, koliko bo na drugi strani imel menedžer v banki? Zdaj bom uporabila najbolje plačanega menedžerja, lahko pa naredimo tudi na druge, pa direktor Darsa, pa direktor SDH, pa direktor Petrola, pa lahko še naštevam. Ta konkreten v NLB bo imel 1054-krat več. 1054-krat več kot človek s povprečno plačo - 20 tisoč 19 evrov. Zato je definitivno to zakon za bogate. spoštovane kolegice in kolegi. In lahko razlagate ljudem, kolikor hočete. Na eni strani 19 evrov, na drugi strani pa kup, 20 tisoč 19 evrov. E, zato je to zakon za bogate. Seveda bom zdajle, ko govorimo še o teh štirih evrih DDV, prebrala izjavo ministra za finance. Takole je rekel. Vašega ministra, gospoda Širclja. Citiram: zdaj, če pa govorimo seveda o ukrepih, o katerih smo govorili, jaz seveda mislim, da nekateri ukrepi, ki so v tem zakonu, ki je bil zdaj pred kratkim sprejet, ki reče omnibus zakon in tako naprej, od vseh ukrepov, bom zelo oseben, me najbolj moti znižanje DDV na nekatero hrano; od tega po mojem osebnem mnenju ne bo nobenega znižanja cen; ta ukrep ni socialno naravnan, zaradi tega, ker DDV ne loči med bogatimi in revnimi, ki kupujejo to hrano; to ni socialni davek in mislim, da tudi ne bo nobenega vpliva na cene, edini vpliv bo na trgovino, ki bo imela večje dobičke najbrž v končni fazi; in seveda tudi, če gledamo katerikoli mednarodne primerjave DDV in tako naprej in ocene in študije glede nižjih stopenj ne priporočajo, da se hrana obdavčuje po dveh različnih stopnjah, tudi zaradi administrativne zahtevnosti izvajanja tega zakona. Minister Šircelj na zaslišanju pred tem odborom za ministra. Lahko citiram tudi kolega, ki sedi z nami, to je gospod Franc Breznik: tudi sam, glejte, imam dvome v nižji DDV, kar se tiče hrane; nisem tega, bil sem velik kritik, moram priznati, tudi jaz sam, ker mislim, da če limone stanejo evro 40 ali pa evro 32, recimo, če bo cena, mislim, da tudi s tistimi minimalnimi plačami se to ne bo poznalo; je pa to, mislim, da izpada 350 milijonov na letnem nivoju, lahko me popravite; mislim, da bo eden izmed tukaj ni bila Slovenska demokratska stranka, ampak se pač prilagodiš koaliciji. Tako da to so izjave, jaz upam, da jih bodo ljudje večkrat slišali, kako pravzaprav od tega znižanja, ki ga tako propagirate, ljudje ne bodo imeli veliko. Jaz ne bom rekla nič, avstrijska izkušnja kaže, da je ocena ali pa realizacija v bistvu pol nižja, kot so ocenjevali, da bo učinka pri ljudeh.

Tako da zdaj še enkrat, če gremo naprej, na plačah, ki so bile omenjene, sem že povedala, tisti do 7 tisoč 500 evrov bodo od tega zakona imeli zaradi drugih ukrepov 19 evrov, najbolje plačan menedžer v Sloveniji bo imel od tega zakona 20 tisoč 19 - na mesec. To sem prej pozabila povedati, to govorim o mesečnem znesku, to ne govorim o letnem. Človek s povprečno plačo 19, ta najbolje plačan pa 20 tisoč 19, ker tudi on bo teh 19 evrov pri položnicah prihranil. Prodajalka od plače nič, učitelj razrednega pouka pri plači nič, bolničarke v domovih za starejše nič, zdravnik splošne medicine pri plači nič, inženir strojništva, inženir telekomunikacij nič, razvijalci programske opreme nič. Vam še to povem, kakšne plače imajo povprečno ti vaši razvojni inženirji, ki jih omenjate? Inženir ali inženirka strojništva 3 tisoč 523 evrov. Inženir telekomunikacij 3 tisoč 936 evrov. Programer računalniških aplikacij 3 tisoč 377 evrov, razvijalci programske opreme 3 tisoč 637 evrov. Bom še za dva direktorja povedala, lahko pa še tudi za druge izračunamo. Direktor NLB 63 tisoč 537 evrov. Danes, danes. To je mesečno, še enkrat, to ni letno, to je mesečno. Direktor Petrola 25 tisoč evrov mesečno. Te pa bodo imeli od tega zakona učinek, prvi, kot sem rekla, 20 tisoč 19, drugi pa 9 tisoč 519 evrov. Medicinska sestra nič, prodajalka nič, učitelj razrednega pouka nič, inženir strojništva nič in lahko naštevamo. 1 odstotek, 1 odstotek ljudi pri plačah zadenete s tem vašim zakonom. Zato je to zakon za bogate.

Dolgotrajna oskrba. Ja, 1 odstotek boste, bom rekla, kot pustili upokojencem v žepih. Zdaj pa poglejmo, kaj to pomeni. Tistemu s 500 evri to pomeni 5 evrov, tistemu s 1000 evri to pomeni 10 evrov, govorim na mesec, tistemu s 3 tisoč evri to pomeni 30 evrov. Ampak hkrati ne poveste, da se lahko zgodi, da bodo položnice za DSO, ki so se res znižale, lahko nazaj zvišane. ker ne bo denarja, da ostanejo položnice na nivojih, kot so danes. Ampak tam pa ne govorimo o 5, 10, 20 evrih na mesec, ampak govorimo o 200, 300, 500 in celo 700 evrih na mesec, toliko so položnice v DSO-jih nižje. In pokojninsko blagajno s tem zakonom brez dolgotrajne oskrbe, bom probala tako razložiti, osiromašite za 550 milijonov evrov. 550 milijonov evrov. Če k temu prištejemo še to, kar vi pravite upokojencem daste, to je teh 70 milijonov z dolgotrajno oskrbo, ampak glej ga zlomka, na drugi strani to obesite na pokojninsko blagajno. Se pravi teh 70 milijonov, ki bodo na eni strani upokojenci po vaše jih privarčevali, jim jih boste na drugi strani iz pokojninske blagajne, se pravi iz drugega žepa, vzeli. To skupaj pomeni 620 evrov milijonov. A veste, koliko to pomeni na enega upokojenca? 950 evrov. 950 evrov. Se pravi, lahko bi upokojenci dobili za ta vaš znesek 13. pokojnino v višini vsak 950 evrov ali pa nekaj več kot 7 odstotkov, če bi šli po odstotkih. Ker vi ne poveste, od kje bo to zagotovljeno. A to pomeni, da bomo pokojnine znižali? A to to pomeni? Ne vem, od kje boste dobili 620 milijonov za pokojninsko blagajno. Od kje? Edino, kar se jaz spomnim z vaše strani, je ZUJF, ko ste pokojnine leta 2012 znižali. A to pomeni nov ZUJF, novo nižanje za upokojence? Po vseh bomo udarili. Zato, da bodo privarčevali, kot sem prej povedala, upokojenec s 1000 evri 10 evrov na mesec, mu boste na drugi strani vzeli 7 ali pa 8 odstotkov. Res je to taka, kako naj rečem, dobra matematika.

Zdaj, tudi pri s. p.-jih se hvalite, kaj vse bodo naredili, bodo dobili. Ja, ampak spet tisti z višjimi prihodki. S. p., kot vi rečete radi, mali s. p., če zasluži do 30 tisoč evrov, do 30 tisoč evrov, od tega vašega zakona ne bo imel absolutno in popolnoma nič. Absolutno in popolnoma nič. Tisti z 90 tisoč evri, zdaj pa izračunajte koliko je to na mesec, to več po moji oceni ni tako majhen s. p., tisti bo imel pa 12 tisoč evrov. Pa smo spet pri delitvi na tisti srednji razred in na bogate. In dejstvo je, da s tem zakonom dajete bogatim. Pa se lahko trudite pokazati, kakorkoli hočete, vsakič znova vam bomo povedali, kdo od tega zakona kaj ima. In jaz verjamem, da bomo tudi ljudem, tako kot smo jim znali za zadnji referendum, tudi ljudem povedati, zakaj ni dobro, da ta zakon stopi v veljavo - zato ker ne poveste, kaj sledi. Če bi vi danes imeli v državnem zboru proračun, ki bi izkazoval milijardo evrov plusa, se pravi presežka, brez problema sprejmete interventni zakon, brez problema sprejmete interventni zakon. Ampak na žalost ga ne, na žalost izkazuje 2 milijardi 300 primanjkljaja, brez tega interventnega zakona. Brez tega interventnega zakona, za katerega ne poveste, kako boste ta primanjkljaj pokrili. In tukaj bomo seveda tudi v volilni kampanji vztrajali, da na mizo daste vse, kaj sledi. Ker jaz se zelo dobro spomnim, zelo dobro se spomnim ukinitve davka na izplačane plače. Takrat je bilo to milijardo na letni ravni. Če danes preračunamo, to pomeni dve, danes približno dve milijardi oziroma mislim, da tam 1,8 milijarde evrov. In kaj je tej vaši akciji sledilo? Katastrofalen primanjkljaj. Katastrofalen primanjkljaj, ki ste ga reševali z ZUJF-om. In očitno greste po isti poti. In to ljudje morajo vedeti pred referendumom. Ne samo to, bodo dobili 4 evre za limone, kot je rekel kolega, 4 evre za limone, okej, ampak na drugi strani, na drugi strani jih bodo pa tako dobili po prstih, zato ker je ves ta denar treba nekje vzeti. Še enkrat vam povem, da že zdaj ste v proračunu znižali, nominalno znižali za 15 odstotkov denar za starševska nadomestila in otroške dodatke. 15 odstotkov. Mislim, jaz brez, še enkrat, brez tega, kar bo treba zaradi interventnega zakona narediti, 15 odstotkov, Jaz ne vem, ali bomo porodniške skrajšali čas, znižali na 80 procentov. In to na področju, ki vi pravite, da je vaša prva prioriteta, to je demografija. Ne, vi hop, cup 200 milijonov, gremo, znižajmo. Kako boste pred ljudmi to zagovarjali? Da ne govorim, da vam manjka na plačah v osnovnem šolstvu 10 odstotkov. Na plačah vam skupaj manjka skoraj 500 milijonov evrov, brez interventnega zakona. Ja, razumem, da želite javne uslužbence zmetati na cesto, to razumem, da je to vaš cilj, in to ste v številkah proračuna pokazali, v tistih kadrovskih številkah malo manj ste pokazali oziroma niste. Predsednik govori o 50 tisoč ljudi, ki jih je treba zmetati na cesto, tako da to je četrtina. Ampak to je slika, ki sledi ljudem, če bo ta zakon stopil v veljavo. Zato ja, mi bomo naredili vse, vse, da ta zakon ne stopi v veljavo. Obstajajo boljše rešitve, kot so te vaše, to smo tudi mi pokazali. Smo vložili Zakon o dohodnini, ki daje srednjemu razredu, pa ima na koncu manjši učinek finančni, kot ta. Ja, ne samo bogati, ne samo bogati. Oziroma bogati že danes po moje živijo dovolj dobro. Pa jaz nikomur ne zavidam plače, nimam problema, ampak da nekdo, ki prinese domov 63 tisoč evrov na mesec, mora prinesti še 20 tisoč evrov, to pa mislim, da ni Slovenija, v kateri si večina naših državljanov želi živeti. Tako da absolutno je to zakon, ki daje bogatim. Res je, ne vpeljuje v tem trenutku nobenega novega davka, nobenega novega davka. In res je tudi, da nikomur v tem trenutku ne jemlje. Ampak pazite, drugi korak, ta je pomemben in tega ne razkrijete. Če bi vi povedali, tu je interventni zakon, prinaša to, tukaj je pa, kakorkoli mu rečete, ZUJF, x, y, kakorkoli, tukaj je ta zakon, ki pa pove kako bomo to luknjo pokrili. Začeli ste že v proračunu. Še enkrat, očitno niti za porodniška nadomestila ne boste zagotovili toliko, kot je treba. Številke si poglejte. Lahko grem jaz dol iskat, če državni sekretar ne najde. Nominalno znižujete denar, nominalno. A veste, kaj to razume, kaj to pomeni? Namesto, da bi s svojo, kot pravite, s svojim upanjem, ki ste ga prinesli v to državo, s svojo politiko demografsko bi mogli se to dvigniti za vsaj 10 procentov, ne, vi to znižujete. Znižujete. Starševska nadomestila in otroške dodatke znižujete nominalno glede na leto 2026 in celo 2025 in naprej seveda. Znižujete. Ne razumem, kako lahko, bom rekla take napake, ker jaz zaenkrat mislim, da je to napaka, seveda v proračunu sploh upoštevate. Tako da ja, absolutno proti temu zakonu za bogate.

Z datumom, kako naj rečem, nimamo večjega problema. Zelo aktivno se bomo v to kampanjo vključili in skušali ljudem razložiti, zakaj ta zakon ni razvojen, je daleč od razvojnega in zakaj je to zakon za bogate. In jaz verjamem, da bomo pri tem uspešni. Pozivam pa vse seveda, da dajmo z argumenti, ker do danes v teh, od maja do zdaj, koliko je to, dobre tri mesece, ni še nihče rekel, da podatki o plačah, ki jih navajamo, ne držijo. Se pravi, da bodo res samo bogati imeli od tega nekaj. Tako da ja, škoda pravzaprav, da se sploh moramo danes pogovarjati o tem. Štiri mesece vlade, pa bomo imeli že dva zakonodajna referenduma. Edina dobra stran je, da seveda pri zakonodajnem referendumu ne morete imeti te telovadbe, da boste upoštevali samo tiste, ki glasujejo tako, kot vi želite. Pri zakonodajnem pač je dejstvo. In to je v bistvu edini pomemben referendum bil v nedeljo, ker vi s tistim, kar niste zadovoljni, pač obrnete. Preferenčni glas, kjer je bil rezultat, mislim, da 70 za pa 30 proti, SDS gladko glasuje proti, brez problema, čeprav je treba poslušati ljudi, pa dati jim nek pomen. Tako da tukaj gre za zakonodajni referendum. Zato je res zelo, zelo pomembno, da na ta volilni dan ali pa referendumski dan na volitve spravimo čim več ljudi. V naši stranki nikoli ne polemiziramo z rezultatom, tudi če nam ni všeč, ampak tukaj bo škoda za ljudi in državo tako gromozanska, če ta zakon stopi v veljavo. Pa še enkrat, ne samo s tem zakonom, s tistim kar sledi. In tega ne daste na mizo. Prav bi bilo, da v referendumski kampanji ljudem poveste, kaj sledi. Če ta zakon sprejmete, sledi to pa to pa to, to bi bilo treba v referendumski kampanji povedati. Tako da jaz že danes pozivam vse ljudi, da 6. decembra pridejo na referendum in seveda glasujejo proti zakonu za bogate, ker ne prinaša boljše in lepše prihodnosti za veliko, za 99 odstotkov ljudi v Sloveniji. Samo za 1 odstotek, bo življenje še nekoliko lažje.