Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi, predstavniki in predstavnice ministrstev! Državni sekretarki, pa posebej bi se zahvalil, ministrici Kirbiš Rojs, ker nas je počastila z obiskom danes. Tako da, vsaj en minister, ki približno spoštuje ta odbor, ker še vedno čakam, da bo ministra za finance dočakal. Tako da upam, da bo se to zgodilo, preden bomo potrjevali proračune torej spremembo proračuna za 27, pa proračun za 28 v Državnem zboru.

Torej danes obravnavamo Predlog Proračuna za leto 2028, zato naj najprej povem, kaj bo rdeča nit mojega današnjega nastopa in jo bom ponovil še nekajkrat, ker se mi zdi to odločilno. Proračun za leto 2028 ni samostojen dokument, ampak je pravzaprav nadaljevanje leta 2027. Ker vsaka številka v njem izhaja iz izhodišča, ki ga predstavlja predlog sprememb proračuna za leto 2027. In če je to izhodišče nerealno, je potem nerealno tudi leto 2028. Če so v letu 2027 obveznosti podfinancirane, se ta vrzel prenese tudi v naslednje leto, in sicer povečana. V letu 2028 torej ni mogoče razpravljati, ne da bi hkrati pogledali leto 2027, čeprav bo to predmet posebne seje meseca novembra. Torej, preden grem na samo vsebino, dvoje.

Kar se tiče te seje. Rok za vlaganje amandmajev je že potekel, iztekel se je 16. oktobra, torej pet dni pred to sejo. O proračunu razpravljamo potem, ko možnost, da ga spreminjamo, ni več - to je samo opazka. Drugič. Projekcije salda in dolga sektorja država za leto 2028 ni v nobenem od gradiv. Osnutek proračunskega načrta, ki ga je vlada 15. oktobra poslala Evropski komisiji, obsega leti 26 in 27. Za leto 2028, torej za leto o katerem danes odločamo, projekcije po metodologiji, po kateri nas presojata Evropska komisija in Fiskalni svet, ni nikjer. Gremo zdaj na leto 2028.

Kaj proračun za leto 2028 pravzaprav pove? Prihodki so načrtovani v višini 17 milijard 682 milijonov, kar je 644 milijonov oziroma 3,8 odstotka več kot v letu 2027. Odhodki so pa načrtovani v višini 19 milijard 400 milijonov, kar je za 45 milijonov oziroma 0,2 odstotka več kot v letu 2027. Primanjkljaj se zniža za 528 milijonov na milijardo 719 milijonov oziroma približno 2 odstotka BDP. Zdaj pa poglejmo počasi, kaj je v treh, v teh treh številkah vse.

Primanjkljaj se torej zniža za 598 milijonov, prihodki zrastejo za 644 milijonov. Prihodki, torej odhodki se zvišajo za 45 milijonov. Celotne izboljšanje torej prinesejo prihodki z odhodkovne strani ne pride niti 1 evro. To ni konsolidacija z ukrepi, to je konsolidacija z gospodarsko rastjo. In če bo rast nižja od napovedanih 2,3 odstotka, izboljšanja preprosto ne bo, ker ga ne drži čisto nič drugega. Ob tem naj povem, kako ambiciozna je prihodkovna stran.

Davčni prihodki se v letu 2028 zvišajo za milijardo in štiri milijone evrov oziroma za 7,1 odstotka, dohodnina pa za 2 milijardi 534 milijonov na 2 milijardi 844 milijonov, torej za 12,2 odstotka. In to v letu, v katerem naj bi po vladni lastni napovedi bruto domači proizvod realno zrasel za 2,3 odstotke, plače za 4,9 odstotkov, zaposlenost pa ostaja nespremenjena. 12 odstotna rast dohodnine ob štiri in pol odstotni rasti plač in nespremenjeni zaposlenosti terja pojasnilo. Minister je v predstavitvi oziroma državni sekretar dejal, da je letos 27, leto naložb, leto 2028 pa leto, ko začnemo zapirati škarje med prihodki in odhodki. Iz teh številk sledi, da se škarje ne zapirajo

Magnetogram v izdelavi!!!