Hvala lepa za besedo.

Kot je že predsednik Fiskalnega sveta doktor Kračun povedal, je makroekonomska podlaga za pripravo proračuna za leto 2028 jesenska napoved, ki jo je Umar pripravil že v začetku septembra. Jaz bom zelo na kratko opisal, kako smo do te ocene prišli in kaj vsebuje. Lahko pa pol tekom razprave še naprej razpravljamo. Zdaj kar se tiče gospodarske rasti. Po letošnji zelo visoki rasti, ki je bila spodbujena z nekaterimi velikimi projekti, ki se zaključuje oziroma so se že zaključili, v prihodnjih, v prihodnjih dveh letih tega pospeška ne bo več, torej ni več načrta za okrevanje in odpornost. Prav tako so občinske volitve že mimo, tako da mi smo za leto 2028 napovedali 2,3 odstotno gospodarsko rast. Ob tem je treba poudariti, da je ta rast še vedno višja, kot je bila v predhodnih napovedih, prav tako precej presega povprečje napovedi gospodarskih rasti v EU v tem letu. Kar se tiče investicij, po občutnejši umiritvi rasti investicij, ki sledi valu investicij letošnjega leta, bo v letu 2028 ponovno ponovno pričakovati pospešitev, in sicer na 5 odstotkov. Ta rast bo osnovana precej široko. Pričakujemo rast tako javnih investicij kot tudi nadaljevanje rasti stanovanjskih in poslovnih investicij zasebnega sektorja. Med investicijami bo pomemben prispevek infrastrukturnih investicij, vključno z investicijami Darsa, krepitvi na koheziji in pa iz sklada za obnovo, pri čemer je treba ta sredstva porabiti do konca leta 2028. Kar se tiče izvoza, bo izvoz sledil predvideni rasti tujega povpraševanja in bo v letu 2028 znašal 2,3 odstotka. Ta pospešek zaradi zagona novih zmogljivosti v avtomobilski in farmacevtski industriji bo slabel, dodatno pa bo rast zaviralo tudi manjše število delovnih dni, in sicer kar pet manj kot v letu 2027. Zdaj, zasebna potrošnja gospodinjstev bo še naprej stabilen vir domačega povpraševanja in bo skladna z rastjo razpoložljivega dohodka, torej, ta zasebna potrošnja bo znašala v letu 2028 po naših ocenah 2,6 odstotka, sama rast državne potrošnje pa bo predvidoma okrog 2 odstotkov, 2 odstotka in se bo umirila z letošnje visoke rasti, ki je bila predvsem spodbujena z uveljavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe in tega pospeška v letu 2028 ne bo več. Zaposlenost bo v prihodnjih letih zaradi omejene ponudbe delovne sile ostala na visoki ravni, brezposelnost pa prav tako zelo nizka. Inflaciji, pričakujemo, da bo ob odsotnosti zunanjih cenovnih šokov, zlasti na področju energije, pričakujemo umirjanje na 2,1, torej v povprečju celega leta, in ob nadaljevanju rasti dohodkov in trošenja bo tudi rast storitev ostala nadpovprečna. Zdaj, v bistvu pač potrebno je poudariti tveganja, zdaj še zmeraj bodo tveganja mednarodnega okolja in ta tveganja se nakazuje že letošnje leto in tudi prihodnje leto, torej tveganje nadaljnjega poteka vojne, potem morebitne dolgotrajnejše motnje v proizvodnji in izvozu energentov. To bi lahko povzročilo nadaljnjo rast cen nafte oziroma zemeljskega plina, naftnih naftnih proizvodov. Prav tako bi lahko to tveganje se počasi prelivalo v višje cene energentov, iz energentov pa v višjo osnovno inflacijo, rast plač posledično in pa inflacijska pričakovanja. Pomemben vir negotovosti seveda ostajajo tudi trgovinske napetosti in pa razmere na finančnih trgih. Dodatna tveganja pa predstavljajo morebitni izrazitejši vplivi podnebnih sprememb, zlasti na cene hrane, ter morebitni večji popravki naložb, povezanih z umetno inteligenco. Zdaj, nekatera ta tveganja izhajajo tudi iz domačega okolja, predvsem kot izrazitejše se izkazuje pomanjkanje delovne sile, kar bi pa lahko še okrepilo pritiske na rast stroškov dela in pa konkurenčnost podjetij. Hvala lepa.