Govor

Kristina Šteblaj
8. nujna seja
21. 10. 2026

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni. Spoštovane poslanke, poslanci, gostje, predsednik Fiskalnega sveta in ostali.

Predlog državnega proračuna za leto 2028 s spremljajočimi proračunskimi dokumenti odraža zaveze iz koalicijske pogodbe za mandat 2026-2030. Tudi v letu 2028 ostajajo v ospredju ukrepi, namenjeni razvoju in blaginji Slovenije, pospešitvi gospodarske rasti, boju proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizaciji, debirokratizaciji ter krepitvi varnosti in obrambe. Bistvo zavez iz koalicijske pogodbe je tudi usmerjanje aktivnosti v zagotavljanje stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ, spoštovanje fiskalnih pravil Evropske unije, postopno zniževanje javnega dolga in učinkovito podporo črpanju evropskih sredstev. Vlada je pri pripravi proračunskih dokumentov upoštevala jesensko gospodarsko napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki kaže, da je slovensko gospodarstvo v letu 2026 v dobrem položaju in tudi gospodarska rast je še za leto 2028 načrtovana v višini 2,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Vse to je posledica zlasti izvoznega okrevanja, investicij in tudi domače potrošnje. V prihodnjem obdobju se napoveduje nadaljnja rast investicij, nadaljevala se bo investicijska aktivnost države z obnovami po naravnih nesrečah, s pospešenim črpanjem sredstev iz večletnega finančnega okvira EU za obstoječe obdobje, torej 2021-2027, s financiranjem prometa in prometne infrastrukture ter vlaganje v obrambo in zaščito. Pri pripravi proračunov smo upoštevali tudi ukrepe za obvladovanje rasti odhodkov. Na nekaterih področjih smo prilagodili dinamiko izvajanja investicij, če se te niso izvajale skladno s prvotno predvideno dinamiko. Hkrati smo pri posameznih zakonskih obveznostih preverili možnosti za zmanjšanje njihovega finančnega učinka, kar pomeni, da je skupni cilj vseh teh ukrepov enak in to je zagotoviti vzdržen proračun ter uskladiti rast odhodkov z dejanskimi potrebami in finančnimi zmožnostmi države.

V predlogu proračuna za leto 2028 je, so prihodki predvideni v obsegu 17,7 milijarde evrov, kar je približno 644 milijonov evrov več od ocenjenih prihodkov za leto 2027. Največje spremembe se pričakujejo glede davčnih prihodkov, tukaj je predvidena približno milijarda več prihodkov glede na leto 2027. Pri nedavčnih prihodkih je tudi malenkostno povečanje, za približno 16 milijonov. Nižji pa bodo prihodki iz naslova prejetih sredstev EU za približno 160 milijonov zaradi iztekajoče se obstoječe finančne perspektive in tudi kapitalski prihodki, ki so vezani na prodajo osnovnih sredstev; to je vse v primerjavi z letom 2027. Ob tem je treba izrecno poudariti, da zvišanje prihodkov, podobno kot v letu 2027 tudi v letu 2028 ni posledica novih ali višjih davčnih obremenitev prebivalstva oziroma gospodarstva, temveč posledica gospodarske rasti. V letu 2028 so odhodki predvideni v višini 19,4 milijarde evrov, to je približno primerljivo v obsegu odhodkov v predlogu proračuna za leto 2027. Zagotavlja se financiranje mednarodno prevzetih obveznosti Republike Slovenije, pa tudi vlaganja, kot že rečeno, v promet in prometno infrastrukturo, v pokojninsko varstvo in druge pomembne politike družbenega življenja. Proračunski primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2028 ocenjen na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. V letu 2028 je zadolževanje načrtovano v obsegu 5,87 milijarde evrov oziroma 575 milijonov evrov manj, kot je načrtovano za leto 2027. V prihodnje se aktivnosti na tem področju usmerjajo v znižanje proračunskega primanjkljaja in tudi v zniževanje dolga sektorja država v razmerju do bruto domačega proizvoda, in sicer za najmanj pol odstotne točke bruto domačega proizvoda letno, Predvidoma naj bi javni dolg konec leta 2029 znašal nekje 63,1 odstotka bruto domačega proizvoda. Sicer je Slovenija že danes manj zadolžena od povprečja EU in evrskega območja, kljub vsemu še nismo povsem v okvirih.

Toliko za uvod, v podrobnosti pa tekom razprave. Hvala lepa.