Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

Jaz se bom seveda držal časa, da smo čim bolj učinkoviti in bom odgovore seveda podal znotraj tega časa, ki je predviden za reakcijo predstavnikov Vlade.

Spoštovana gospa magistrica Alenka Bratušek, vaše vprašanje vezano na imenovanje nekdanje ministrice za zunanje zadeve za visoko predstavnico za Sahel. O stvari je bilo že zelo veliko povedanega. Tudi v medijih. Jaz sem seveda ob zaprisegi, ko sem prevzel vodenje Ministrstva za zunanje zadeve, tudi prevzel odgovornost, da vodim ta resor odgovorno, učinkovito, transparentno, skratka, skladno z zakonskimi in vsemi ostalimi določili, in jaz sem seveda bil, bomo rekli, primoran, da določene stvari, ki so bile takrat tudi v primopredaji ne omenjene, pozvati moje službe, da mi predložijo, bomo rekli poročilo ali je bilo vse skladno z zakonom, postopkovnik in tako naprej. Tako da, kar se tiče tega imenovanja je bilo ugotovljeno, pa ne moje subjektivno mnenje, ampak predložena mi je bila, predloženo mi je bilo mnenje Zakonodajno-pravne službe, da je bil v tem postopku, ki je bil zelo netransparenten, bil je zelo, bomo rekli, v kratkem času izpeljan od 14. do 16. maja, če se ne motim, da je ta uslužbenka, ki ste jo omenili in to je mnenje Zakonodajno-pravne službe, vendarle delovala onkraj njenih, bomo rekli, zakonskih pooblastil, in to je bil tudi razlog, da sem jaz bil dolžan po 257. členu Kazenskega zakonika, kar mi to nalaga, tudi podati sum. Jaz nikogar ne obtožujem vnaprej, ne dajem vrednostnih sodb, sem pa dolžan zagotoviti zakonito delovanje in postopek zdaj teče. Jaz se ne želim zdaj opredeljevati. Kako ta stvar teče na policiji, na tožilstvu, to so samostojni organi in jaz verjamem v pravno državo in tudi verjamem, da bodo zdaj v tem postopku pač ugotovljene vse, bomo rekli, nepravilnosti oziroma pravilnosti oziroma ali je bil postopek izpeljan skladno z zakonom in s pravilniki. Tako da jaz nisem nikogar odpoklical. Zdaj, trenutno sem pač dolžan spoštovati to proceduro in v kolikor se bo pokazalo, da je bilo v tem postopku vse v redu, potem se bo procedura nadaljevala. Tako da nikogar ne diskriminiram. Jaz mislim, da po 120 dneh se zdaj lahko vidi, da vendarle delujem vključujoče. Želim, da je to ministrstvo učinkovito. Imamo veliko sposobnih diplomatov, tako da, glede tega vprašanja, zdaj, vi ste spraševali seveda v širšem kontekstu drugih nekih kazenskih ovadb, jaz za vse kazenske ovadbe seveda nisem seznanjen. Tako, da jaz ne sledim nekim dvojnim merilom. In za moje ministrstvo lahko zagotovim, da so stvari, kolikor jih seveda bomo rekli, jih imam predočene pred sabo vseskozi potekajo skladno, se pravi, transparentno, brez nekih dvojnih meril in učinkovito. Tako da je pa seveda dejstvo, da imam oziroma smo dobili takrat mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je potrdilo, da je bila pač, da je bilo delovanje uslužbenke, uslužbenke takrat onkraj njenih zakonskih pooblastil, tako da to je bilo ključno, pa seveda tudi drugi elementi, ki so bili v tem poročilu navedeni, da smo podali pač naznanitev suma kaznivega dejanja.

Gospod Todorović, vi ste vprašali za gospodarsko diplomacijo, seveda je, gospodarska diplomacija je ena od ključnih prioritet, ki jih jaz mislim, je Ministrstvo za zunanje zadeve seveda v sodelovanju z drugimi ministrstvi, Ministrstvom za gospodarstvo, pa nenazadnje tudi drugimi resorji, dolžna upoštevati oziroma delovati v tej smeri. Zaradi tega, ker je to tudi ena od ključnih prioritet zagotavljanja naše varnosti, odpornosti in seveda prosperitete. Zavedati se moramo, da mislim, da zdaj ta odstotek gre že od 80 proti 85 vsega, kar v Sloveniji naše gospodarstvo proizvede, od proizvodov do storitev, izvozimo. In tukaj je posebej na tretjih trgih, pa tudi znotraj Evropske unije nenazadnje izjemno pomembno delovanje slovenske diplomatsko konzularne službe in seveda vseh ostalih agencij, nenazadnje Spirita in tako naprej. Tako da v teh 120 dneh lahko predložimo tudi konkretno poročilo. Smo pri tako rekoč vseh aktivnostih, pri vseh bilateralnih stikih, ki sem jih imel zelo visoko na listi prioritet, imeli seveda interes slovenskega gospodarstva za odpiranje, bomo rekli, vrat na nove trge. Tudi v času 81. zasedanja generalne skupščine, ko sem se pogovarjal dvostransko, tako z zunanjimi ministri Indije, Vietnama, Singapur, sem vedno to postavljal visoko na listo prioritet. In mi smo že opravili par obiskov, kjer je seveda tudi gospodarska komponenta igrala zelo pomembno vlogo. In v prihodnje, do konca letošnjega leta, pa mislim, da za začetek prihodnjega leta, ko imamo načrtovane potem tudi poti v Indijo. Ko bo začel veljati prostotrgovinski sporazum in tako naprej, bo gospodarska diplomacija tista, ki bo ključno vodilo. Naj dodam še, da delujemo tudi znotraj Slovenije. Včasih se kdo vpraša, kaj zunanji minister počne znotraj Slovenije, če pa je zunanji minister. Jaz mislim, da je izjemno pomembno, da sledimo tudi utripu lokalnega gospodarstva. Prejšnji teden, v petek, smo tako na Koroško peljali vse veleposlanike. In pomemben del tega obiska je bil tudi seznanitev s priložnostmi oziroma kapacitetami, ki jih lokalno gospodarstvo potrebuje. In veseli me, da sem že dobil prvi odziv in to je tudi, ne bom zdaj o posameznih veleposlaništvih, da so že bili sklenjeni oziroma prvi dogovori, ker pač do zdaj niso bili seznanjeni z, bomo rekli, konkretnimi kapacitetami tega dela slovenskega gospodarstva. Tako da potrjujem gospodarska diplomacija in tukaj jaz mislim, da je izjemno pomembno. Gospa Hot je povedala, da je bila na zasedanju medparlamentarne unije, da delujemo, ne bom rekel usklajeno, ker imamo vsak svoje pristojnosti, ampak vendarle za skupni cilj in skupni cilj pa je krepitev varnosti, odpornosti. In v kolikor je slovensko gospodarstvo močno in odporno, smo tudi vsi bolj odporni. Tako da ta del, ki se tiče parlamentarne diplomacije, se mi zdi izjemno pomemben. In jaz sem tukaj vseskozi, vseskozi naklonjen, bomo rekli, še bolj aktivnemu sodelovanju.

Gospa magistrica Meira Hot, ja, kolegi mi pišejo, ker jaz vsega se ne morem spomniti. Mogoče, jaz bi vendarle, jaz vem, da ste vi zelo aktivni na tem, da se iščejo načini oziroma da se sklepajo oziroma ustanavljajo nove skupine prijateljstva Slovenije z drugimi državami, da mogoče na tem področju naredimo še korak naprej. Mi si prizadevamo tudi v stiku z ostalimi kolegi, mojimi zunanjimi ministri, ki jih sprašujem po njihovih izkušnjah, recimo del afriških trgov, ki so zelo prosperitivni, stabilne države in da recimo s temi državami tudi krepimo to medparlamentarno sodelovanje. In ta skupina prijateljstva, če se ustanovi, nimajo vse te države še rezidenčnih veleposlaništev v Sloveniji. Mi si zelo prizadevamo za to, tako da potrjujem v kolikor bo prišlo do odločitev, da se slovenska diplomatska konzularna mreža širi, bomo skušali zagotavljati tudi reciprociteto. Tako da imamo čim več rezidenčnih veleposlanikov v Ljubljani, da ne prihajajo iz Dunaja pa iz Budimpešte ali pa celo iz Berlina, kot so prišli prejšnji petek. Tako da ta vidik se mi zdi zelo pomemben in to dajem na nek način kot dodatno spodbudo. Vem, da ste vi zelo aktivni, ampak da se pri teh skupinah prijateljstva v bistvu tudi pogledajo konkretne stvari in to vi veste. Tako da gospodarska diplomacija definitivno je ena od teh.

Gospa, spoštovana gospa magistrica Meira Hot je spraševala o multilateralnem sistemu, o dejanski situaciji, geopolitični situaciji, ki v bistvu odraža zdaj te, jaz temu rečem, hudo geopolitično nevihto. Če pogledamo samo številke, vidimo in to je bilo večkrat izpostavljeno tekom 81. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, da smo v obdobju po drugi svetovni vojni, ko imamo na globalni ravni najvišje, največje število konfliktov. In ugotovitev je že kar nekaj časa, da multilateralni sistem ne deluje tako, kot smo si ga zamislili oziroma so si ga zamislili po drugi svetovni vojni, da pet stalnih članic varnostnega sveta predstavlja neko sidro, ki v bistvu zagotavlja skozi njihovo moč in odgovornost, bomo rekli tudi največji angažma za globalni mir in varnost. Vemo zdaj, da že peto leto poteka agresivna vojna tukaj v Evropi. Vidimo, da je situacija na Bližnjem vzhodu, če se izrazim tako diplomatsko, izjemno volatilna oziroma imamo številne konflikte, ki se zdaj nekateri še krepijo. Videli smo zdaj te zadnje napade teh Jemenskih Hutijev na Savdsko Arabijo, kar smo zdaj tudi v Bruslju. Jaz sem bil dva dni nazaj na seji, na srečanju Sveta za zunanje zadeve tudi obsodili. Sprejeli smo tudi skupno izjavo, v kateri v bistvu izpostavljamo pomen mednarodnega prava, ker je to vezano na to. Konflikti prinesejo žrtve, prinesejo številne kršitve mednarodnega prava. In v kolikor nimamo učinkovitih mehanizmov na globalni ravni, ki pa morajo seveda imeti mandat in zdaj te stvari so povezane. V kolikor pet stalnih članic Varnostnega sveta ni, bomo rekli, trdno usidranih v teh vrednostnih okvirih, ki so bili postavljeni po drugi svetovni vojni, se dogajajo te anomalije. In je izjemno, lahko rečem, frustrirajoče, ko vidimo, da recimo stalna članica varnostnega sveta dejansko krši ustanovno listino in je, bomo rekli, ta mehanizem, ne popolnoma paraliziran, ne smemo dvigniti rok od tega, ampak terja še večji napor. To, kar ste sami povedali. In zdaj, kaj lahko Slovenija tukaj stori? Mi smo, ne bom rekel majhna država, mi smo resna država, mi smo suverena država in si želimo, seveda v osnovi zasledujemo lastne interese, tako kot vse druge države, za našo lastno varnost, našo lastno odpornost, prosperiteto, ampak vendarle s tem razumevanjem, da smo tudi soodgovorni za svetovni mir in varnost. Bili smo nenazadnje nestalna članica Varnostnega sveta. Tako da mi v Ministrstvu za zunanje zadeve, zdaj smo tudi prvič sklicali oziroma smo se sestali s strateškim svetom, kjer bomo imeli tudi tematske diskusije, da ne bo to neka rigidna struktura, naslavljamo ravno to, kar ste sami povedali. Se pravi, kaj lahko mi storimo skozi recimo, ne recimo, definitivno skozi ta naš nukleus, ki ga, v katerega smo vstopili leta 2004 v Evropsko unijo, da Evropska unija na tem področju skuša delovati čim bolj enotno, čim bolj enotno pa seveda z visoko stopnjo demokratične legitimnosti. Ker je tukaj specifična teža potem večja. Naši vzvodi, ki jih imamo skupaj, so bistveno močnejši vizavi ostalih, bomo rekli, igralcev, kot pa če bi te države delovale posamično. Trudimo se tudi, da bi na tej akademski ravni, ker ta akademska raven je tudi izjemno pomembna vizavi aplikativne na področju zunanje politike, prišli vendarle z nekimi neinovativnimi ker je težko odkriti ponovno kolo, na katerih segmentih se tukaj zdaj kažejo možnosti, da bi vendarle lahko prišlo do napredka. Zdaj bomo videli, ko bodo potekale volitve za novega predsednika oziroma novega generalnega sekretarja, generalno sekretarko Združenih narodov. To bo v bistvu neke sorte lakmusov papir, ali obstaja volja. Ampak vse, kot veste, se začne in konča z ljudmi in z voditelji in ti voditelji in te države tudi nenazadnje Kitajska, ki je v zadnjih, zadnjem obdobju pridobila izjemen vpliv in moč, morajo pokazati tudi odgovornost na globalni ravni. Tako da jaz vam tukaj zagotavljam, da delamo vse mogoče, ne vse preko družbenih omrežij, da bi vendarle mi Slovenci tukaj odigrali pomembno vlogo. Ker smo jo v zgodovini in tudi pokazali smo našo odgovornost pred 35 leti, ko smo se osamosvojili, da smo sposobni ne samo poskrbeti sami zase, ampak da smo dejansko tudi zelo odgovoren član mednarodne skupnosti. Tako da tukaj jaz mislim, da smo na, on the same page, kot se reče. Ja.