Ja, predsednik, hvala lepa.

Pred nami je Predlog zakona o vzpostavitvi okvira ukrepov glede izrednih razmer na notranjem trgu in njegovi odpornosti. V evropskem merilu se ta zakon imenuje IMERA, to pomeni Internal Market Emergency and Resilience Act, če boste to kje zasledili. Pred nami je zakon, s katerim v slovenski pravni red umeščamo evropski okvir za učinkovitejše predvidevanje kriz, pripravo nanje in usklajeno odzivanje na njihove posledice za notranji trg. Pretekle krize so namreč pokazale, da lahko enostranski in neusklajeni nacionalni ukrepi povzročijo motnje v dobavnih verigah ter neupravičene ovire za prost pretok blaga, storitev in oseb. Temeljni namen zakona je zato ohraniti odpornost notranjega trga ter zagotoviti, da bo odziv države v prihodnjih krizah pravočasen, pregleden, sorazmeren in pa zelo pomembno usklajen z drugimi državami članicami. Krovni del zakona vzpostavlja jasno organizacijsko in koordinacijsko strukturo. Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, je že imenovalo predstavnika Republike Slovenije in njegovega namestnika v evropskem odboru za izredne razmere na notranjem trgu. Zakon tudi vzpostavlja centralni urad za zvezo, ki bo osrednji nacionalni sogovornik za sodelovanje z Evropsko komisijo in drugimi državami članicami za komunikacijo z državljani in gospodarstvom. V času izrednih razmer bo vzpostavljena enotna kontaktna točka. Zakon tudi določa pripravo in redno posodabljanje seznama pristojnih organov, njihovih vlog in odgovornosti, kar je bistveno za hitro in usklajeno ukrepanje ob nastanku motenj. Pomemben poudarek je namenjen pripravljenosti pred nastankom dejanske krize. Zakon predvideva redno posvetovanje z gospodarskimi subjekti, socialnimi partnerji in drugimi relevantnimi deležniki, sistem zgodnjega opozarjanja ter spremljanje dobavnih verig blaga in storitev ključnega pomena. Zakon oziroma ta uredba pa ne zajema zdravila, medicinske pripomočke in druge zdravstvene protiukrepe, energente, finančne storitve, polprevodnike in obrambne proizvode. Evropska krovna uredba predvideva kontingenčno načrtovanje za notranji trg izven krize. Drugič, previdnostni način v času nakazovanja krize ter tretjič sam način za izredne razmere. Pa če vsakega majčkeno pojasnim. Kontingenčno načrtovanje vključuje vzpostavitev kriznih protokolov, usposabljanje in simulacije, stresne teste in podobno. Previdnostni način v previdnostnem načinu bo mogoče vzpostaviti zaupni sistem ustreznih gospodarskih subjektov ter jih, kadar podatkov ne bo mogoče pridobiti drugače, zaprositi za prostovoljno predložitev informacij o proizvodnih zmogljivostih, zalogah in morebitnih ozkih grlih. Pri tem zakon posebej zahteva sorazmernost in čim manjše upravno breme zlasti za mikro, mala in srednja podjetja. In tretjič, sam način za izredne razmere. Način za izredne razmere na notranjem trgu ne nastopi samodejno že ob vsakem kriznem dogodku. Gre za situacijo, v kateri ima kriza hud negativen vpliv na delovanje notranjega trga ter povzroča resne ovire za prost pretok ali obsežne motnje v dobavnih verigah. Takšno stanje na predlog Evropske komisije aktivira Svet Evropske unije z izvedbenim aktom, praviloma za največ šest mesecev, pri čemer se lahko hkrati določi tudi seznam blaga in storitev, pomembnih v krizi. V tem obdobju se morajo države članice vzdržati ukrepov, ki bi neupravičeno ali nesorazmerno omejevali prost pretok blaga, storitev in oseb. Bistvo režima izrednih razmer ni zapiranje nacionalnih trgov, ampak prav nasprotno, ohranitev delujočega notranjega trga, zagotovitev razpoložljivosti blaga in storitev ter usklajeno evropsko ukrepanje, ki preprečuje, da bi enostranski nacionalni odzivi posledice kriz še poglobili. V načinu za izredne razmere zakon tudi ureja nujne postopke za ugotavljanje skladnosti proizvodov, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga zaradi izrednih razmer na notranjem trgu. Z njim se zagotavlja pravna podlaga za hitrejše dejanje v krizi pomembnega blaga na trg. Hitrejši postopki ob tem ne smejo pomeniti nižjih standardov varnosti. Rahljanje tehničnih zahtev lahko vodi v zasičenost trga z nezadostno preverjenimi proizvodi, ki jih ob koncu krize težko hitro oziroma učinkovito umaknemo s trga. Zato so ukrepi jasno omejeni na čas in pogoje kriznega načina, pristojni organi pa bodo morali prednostno izvajati nadzor nad v krizi pomembnim blagom ter po potrebi sprejeti korektivne ali omejevalne ukrepe. Tudi v času krize mora ureditev zagotavljati varnost proizvodov na trgu. Gre za ciljno usmerjen nabor orodij za zagotavljanje nemotenega delovanja notranjega trga v kakršni koli prihodnji krizi. V času izrednih razmer je zlasti za majhna gospodarstva, ki so odvisna od mednarodne trgovine, kot je slovensko, pomembno zagotoviti kar se da predvidljivo poslovno okolje. Hkrati sta pa tudi potrebna hitro in transparentno ukrepanje, kar predlagana ureditev tudi omogoča. Zakon tako išče potrebno ravnotežje med hitrim odzivom, razpoložljivostjo ključnega blaga, pravno varnostjo gospodarskih subjektov ter učinkovitim varstvom potrošnikov. Prejeli smo tudi že mnenje PSDZ z nekaterimi pripombami pretežno nomotehnične narave, ki smo jih v celoti upoštevali. Zato prosimo za vašo podporo predlaganega zakona.