Govor

Leopold Pogačar
9. nujna seja
15. 10. 2026

Predsedujoči oziroma predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci in vsi ostali vabljeni. Zdaj seveda mnenje komisije je iz časa, ko amandmaji še niso bili znani. Zdaj celotno mnenje, ki je kar obširno, ste dobili v gradivu, zato bi izpostavil samo nekaj stvari.

Kot rečeno, smo na omenjeni predlog zakona obravnavali na 17. seji oktobra, 17. oktobra. V okviru razprave smo se med drugim osredotočili na vprašanje vključevanja relevantnih deležnikov, zlasti Banke Slovenije in informacijskega pooblaščenca v pripravo predloženih zakonskih rešitev, predvsem z vidika zaščite bančnega sektorja in varovanja osebnih podatkov. Kot nam je bilo pojasnjeno oziroma pojasnilo pristojnega ministrstva, je ravno z navedenimi inštitucijami v veliki meri sodelovalo pri pripravi posameznih segmentov predloga zakona, pri čemer so bile njune pripombe, upoštevane v največji možni meri. Zanimala sta nas tudi način ustanovitve, financiranja in delovanja predvidene posebne službe za svetovanje za odplačilo dolgov. Pri tem smo izpostavili, da so navedeno vlogo do zdaj v pretežni meri opravljale kar banke same, predvsem v fazi preverjanja kreditne sposobnosti. V zvezi s tem smo prejeli ustrezno pojasnilo pristojnega ministrstva, da je odločitev Evropske komisije za uvedbo posebnega mehanizma za pomoč prezadolženim kreditojemalcem posledica dejstva, da ima del držav članic EU, zlasti severnoevropske države, velike težave s prezadolženostjo potrošnikov. Dodatno nam je bilo pojasnjeno, da se bo za izvajanje posebne službe za svetovanje v Sloveniji podeljena koncesija na podlagi javnega razpisa, pri čemer bo izbrani izvajalec moral zagotoviti celovito brezplačno pomoč prezadolženemu potrošniku. Prejeli smo tudi pojasnilo, da so bila sredstva za izvajanje prej omenjene potrebne službe za svetovanje v ocenjeni višini 300 tisoč evrov zagotovljena v državnem proračunu že v letu 2025, prav tako so zagotovljena za leto 2026, a zaradi zamude s prenosom, kot rečeno, določb direktive v nacionalno zakonodajo pač še niso bila porabljena. Člani komisije so v razpravi posebej opozorili tudi na obveznost bank in drugih kreditodajalcev, da zagotavljajo varnost poslovanja tako zase, še zlasti pa za potrošnike oziroma njihove komitente. Pri tem naša komisija izpostavlja nujnost ustreznega informiranja potrošnika o tveganjih, povezanih s potrošniškimi krediti. Nekatere slabe prakse namreč nakazujejo na to, da banke potrošnike v določenih primerih ne zaščitijo dovolj, zato se morajo slednji zatekati k iskanju pravic po sodni poti. Pri tem smo se seznanili tudi s predlogom Leanpay d. o. o. za dopolnitev 55. člena predloga zakona s širitvijo možnih nosilcev pravice do listnjenja tudi na licencirane nebančne ponudnike. Pri tem smo bili seznanjeni s stališčem pristojnega ministrstva, da gre za kompleksno tematiko, ki s seboj nosi določena tveganja za potrošnika. Posledično pristojno ministrstvo ni naklonjeno prehitrim odločitvam na tem področju, meni, da bi se moralo pred posegi na to področje predhodno opraviti širšo razpravo s ključnimi deležniki - Banko Slovenije, Slovenije, tržnim inšpektoratom, ostalimi nadzornimi organi, poznavalci trga, finančnih inštrumentov in tako dalje.

Komisija je po sprejetih pojasnilih pristojnega ministrstva v okviru glasovanj do predloga Leanpaya ni opredelila, sami pa smo v okviru razprave in nato glasovanja soglasno podprli predlog oziroma vsebino predloga. Hvala.