Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovani zbrani, seveda spoštovane članice in člani odbora, cenjene poslanke in poslanci.

Pred nami sta predloga proračunov za leto 2027 in 2028. Predloga bi zaradi lažjega sledenja in preglednosti, preglednosti rad predstavil kar skupaj. Ko smo prevzeli vodenje Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve je veljavni proračun preveden na novo ureditev državne uprave in redefinicijo nalog ministrstva znašal 1 milijardo 978 milijonov 295 tisoč evrov. Kmalu smo ugotovili primanjkljaj v višini cirka 180 milijonov evrov, ki je seveda od nas zahteval, da smo od prvega trenutka dalje iskali rešitev, rešitve, dodatna sredstva in pregledovali poslovanje ministrstva v preteklosti. Z rebalansom, ki je bil v Državnem zboru potrjen 1. oktobra, smo zagotovili vsa dodatna zakonsko potrebna sredstva v višini 156 milijonov evrov. Ustrezno smo zagotovili sredstva za najranljivejše, povečali smo črpanje evropskih sredstev in tudi pri delovanju samega ministrstva preverili racionalnost njegovega poslovanja. Veseli me, da smo na ministrstvu uspeli odpraviti ta primanjkljaj ter zagotovili vsa potrebna sredstva za družinske prejemke, socialne pomoči in otroške dodatke ter ostale obveznosti ministrstva. Verjamemo, da smo s saniranjem finančnega primanjkljaja ministrstva postavili trdne temelje, na podlagi katerih bo lažje graditi politike in ukrepe v prihodnjih dveh letih.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite, da finančni načrt ministrstva predstavim tudi skozi nekaj ključnih sporočil. Menim, da je pomembno, da se ob razpravi ne osredotočamo zgolj na posamezne proračunske postavke in številke, temveč predvsem na vprašanje, kakšno socialno politiko želimo graditi v prihodnje. Tako proračun seveda ni zgolj pregled prihodkov in odhodkov, temveč odraža naše prioritete in odgovornost do državljanov. Pri načrtovanju sredstev za prihodnji dve leti zato ne gre le za to, koliko bomo namenili posameznim področjem, temveč predvsem za to, kako bomo s temi sredstvi odgovarjali na potrebe ljudi in izboljševali kakovost njihovega življenja. Naš cilj je graditi socialno državo, ki temelji na solidarnosti, pravičnosti in odgovornosti, državo, ki zna zaščititi tiste, ki si sami ne morejo zagotoviti dostojnega življenja, preživetja hkrati pa ustvarja možnosti, da čim več ljudi živi samostojno, varno in dostojno. Pri tem moramo biti pravični tako do ljudi, ki potrebujejo pomoč, kot tudi do zaposlenih, delodajalcev in davkoplačevalcev, ki s svojim delom in prispevki omogočajo delovanje države. To pomeni, da moramo javna sredstva načrtovati premišljeno, jih usmerjati tja, kjer lahko najbolj odgovorijo na potrebe ljudi, ter hkrati zagotavljati dolgoročno vzdržnost sistemov, od katerih smo kot družba vsi odvisni. Prav skozi takšen pristop želimo okrepiti zaupanje v socialno državo in zagotoviti, da bo ta tudi v prihodnje sposobna izpolnjevati svoje poslanstvo. Pomoč ranljivim ostaja ključni steber finančnih načrtov tudi v prihodnje. Nihče, ki pomoč dejansko potrebuje in je do nje upravičen, ne sme ostati brez nje. Socialna država svoje uspešnosti ne meri samo po tem, koliko sredstev nameni posameznemu področju, temveč tudi po tem, ali pomoč pravočasno doseže ljudi in ali jim in ali jim omogoča dejansko samostojnost, varnost in vključenost. Kakšen je naš cilj? Naš cilj, verjamem, da vseh, ki danes tukaj sedimo je torej socialna država, ki je solidarna, pravična in dobro deluje. To je država, ki najprej zaščiti tiste, ki si sami ne morejo zagotoviti dostojnega preživetja, in preprečuje, da bi ljudje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, izgube dohodka ali drugih življenjskih okoliščin ostali brez nujne pomoči. Hkrati si prizadevamo za sistem, ki vsakomur, ki to zmore, omogoča vključevanje v delo in družbo, odpravlja nepotrebne administrativne ovire, zagotavlja pravično dodeljevanje pomoči ter javna sredstva usmerja tja, kjer najbolj prispevajo k dostojnemu življenju naših državljanov. Sistem torej mora biti dovolj natančen, da razlikuje med ljudmi, ki brez pomoči objektivno ne morejo zagotoviti osnovne socialne varnosti in primeri, v katerih je mogoče z aktivacijo, zaposlitvijo ali drugačno podporo doseči večjo samostojnost posameznika. Delo mora postati finančno in osebno smiselna izbira. To ni nasprotje socialne države, ampak eden od pogojev za njeno dolgoročno delovanje.

Spoštovane poslanke in poslanci, če bi moral izpostaviti eno samo usmeritev reforme socialne politike, bi bila to naslednja: manj kurative in več preventive. Desetletja smo namreč socialno politiko gradili predvsem na odzivanju na posledice socialnih stisk, odzivanje na stiske ostaja tudi v prihodnje pomemben del sistema. Uspešna, vendar sodobna socialna država ne sme biti uspešna samo takrat, ko rešuje težave. Uspešna mora biti predvsem takrat, ko težave preprečuje. Pomembno je torej dajati večji poudarek odpravljanju vzrokov za socialne stiske in preprečevati, da bi ljudje, sploh zaradi dolgotrajne, dolgotrajno odvisnosti od socialne pomoči, da smo v različnih programih v oporo najranljivejšim, da lahko najdejo izhod iz svojega socialnega položaja ter postanejo samostojni. Če želimo preprečevati nazadovanje socialnega statusa najranljivejših, moramo več sredstev vlagati v zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja in njihovemu odpravljanju, preprečevanju, to pa pomeni več vlaganj v zgodnje ukrepanje, podporo družinam, vključevanju na trg dela, zaposlitveni rehabilitaciji, programom aktivacije, delovnim centrom za socialno delo, preventivno socialno varstvenim programom in kakovostnim, kakovostnim storitvam v lokalnem okolju. Naš temeljni cilj je ustvarjanje razmer, v katerih bo upravičencev do socialnih transferjev že srednjeročno manj. Menim, da je to lahko največji uspeh politike socialne politike za katero smo dejansko odgovorni vsi, ki danes tukaj sedimo. Če povzamem, naš cilj je, torej močna socialna država, ki zagotavlja zanesljivo podporo vsem, ki jo potrebujejo, in hkrati krepi možnosti za samostojno in dostojno življenje. Socialna država, ki namenja več sredstev preventivi in ne zgolj kurativi. Vendar se ta ista država tudi zaveda, da je pravičnost socialne države dvojna: pravičnost mora biti do prejemnika pomoči, hkrati pa tudi do zaposlenega, delodajalca in davkoplačevalca, ki sistem dejansko financira.

V nadaljevanju bi za to predstavil proračun Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve za leto 2027, ki znaša za leto 2027, ki znaša 1 milijardo 886 milijonov 728971 evrov. Za leto 2028 pa dodatnih 767 milijonov 424000 evrov ali skupno 1 milijarda 954 milijonov 153 tisoč 831 evrov.

Osredotočil se bom na ključna področja našega finančnega načrta, to so dolgotrajna oskrba in skrb za starejše, demografija, družina, socialne zadeve ter področje invalidskega varstva. Na vsakem od teh področij se namreč konkretno odražajo naše prioritete in odgovornosti, da sredstva pretvorimo v podporo, storitve in boljše življenjske pogoje za ljudi.

Na področju dolgotrajne oskrbe in skrbi za starejše, želim najprej izpostaviti vzpostavitev nove proračunske postavke za razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov dolgotrajne oskrbe Za leto 2027 na tej postavki namenjamo dva milijona evrov, v letu 2028 pa sredstva povečujemo za dodatne tri milijone evrov, tako da bo skupni znesek v letu 2028 znašal pet milijonov evrov. Gre za pomembno naložbo v dokončno vzpostavitev delujočega informacijskega sistema dolgotrajne oskrbe. Naš cilj je, da sistem ne bo zgolj formalno vzpostavljen, temveč bo zaposlenim, ki z njim vsakodnevno delajo, dejansko olajšal izvajanje nalog. To pomeni predvsem boljšo informacijsko podporo zaposlenim ter razvoj dodatnih funkcionalnosti. Funkcionalnosti, ki bodo zagotavljale učinkovito podporo sistema na vseh ravneh izvajanja dolgotrajne oskrbe. Pri tej postavki zato ne gre zgolj za strošek vzdrževanja informacijske infrastrukture, temveč za naložbo v večjo učinkovitost celotnega sistema.

Dva milijona evrov namenjenih v letu 2027 lahko razumemo kot investicijo, ki se bo odražala v boljši organizaciji dela, manjši administrativni obremenitvi zaposlenih in seveda hitrejšem obravnavanju nalog, vlog. Ob tem ne smemo zanemariti niti posledic čakanja na odločbe o uvrstitvi v sam sistem dolgotrajne oskrbe. Čim učinkovitejši je postopek, tem manj časa posamezniki in njihove družine čakajo na odločitev. Odločitev, ki seveda pomembno vpliva na njihovo življenje in na načrtovanje potrebne oskrbe. Zato razvoj informacijskega sistema razumemo kot enega od pogojev za bolj dostopen in odziven sistem dolgotrajne oskrbe.

Pomembno povečanje sredstev načrtujemo tudi pri financiranju varstveno delovnih centrov. V letu 2027 sredstva povečujemo za približno 12 odstotkov in sicer s 57 milijonov v letošnjem letu na slabih 64 milijonov evrov. V letu 2028 se sredstva še dodatno povečujejo in se približujejo 80 milijonom evrov, kar pomeni nadaljnje zvišanje za približno 8 odstotkov. Ob tem je treba posebej poudariti še povečanje sredstev na postavki za poslovne prostore in opremo, in opremo varstveno delovnih centrov. Obseg sredstev na tej postavki izvršujemo za 57 odstotkov, na skupno tri milijone evrov v letu 2027 in prav tako tri milijone evrov v letu 2028. Za zagotavljanje pravic in razvoj sistema dolgotrajne oskrbe namenjamo dobrih 15 milijonov evrov v letu 2027 in dodatnih 14 milijonov evrov v letu 2028. Ta sredstva so pomembna za izvajanje zakonsko določenih pravic ter za nadaljnji razvoj sistema, ki mora biti sposoben odgovarjati na potrebe ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Pri tem je bistveno, da se sistem ne razvija zgolj na normativni ravni, ampak tudi v praksi, z dejansko organizacijo izvajanja pravic in z zagotavljanjem pogojev za njegovo učinkovito delovanje.

Pomemben del socialno varstvenih storitev zagotavljamo tudi preko koncesij. Sredstva na področju koncesij v socialnem varstvu zvišujemo za dobrih deset milijonov evrov. S tem krepimo mrežo socialno varstvenih storitev in omogočamo njihovo večjo dostopnost uporabnikom. Krepitev tega področja je zato pomembna za ohranjanje ustrezne dostopnosti storitev in za zagotavljanje podpore posameznikom, ki se zaradi svojih življenjskih okoliščin znajdejo v položaju, ko potrebujejo pomoč sistema socialnega varstva.

Na 3,5 milijona evrov v letu 2027 in prav tako v letu 2028 zvišujemo tudi sredstva na postavki za zagotavljanje, vzdrževanje in opremo posebnih socialnovarstvenih zavodov. Tudi tukaj želimo zagotoviti pogoje za učinkovitejšo, sodobnejšo, varnejšo in kakovostnejše delovanje ustanov. Ustrezni prostorski in tehnični pogoji so namreč pomemben sestavni del kakovostne obravnave uporabnikov. Z vzdrževanjem objektov, posodabljanjem opreme in zagotavljanjem primernih prostorov za delo zaposlenih lahko prispevamo k boljšemu delovanju zavodov ter varnejšemu in ustreznejšemu okolju za ljudi, ki v njih prebivajo oziroma uporabljajo njihove storitve.

Na področju kadrov ohranjamo financiranje kadrovskih štipendij po Zakonu o socialnem varstvu. S tem nadaljujemo podporo pridobivanju kadrov za področje, na katerem so strokovno usposobljeni in ustrezno pripravljeni zaposleni ključnega pomena za kakovost izvajanja storitev. Socialnovarstveni sistem namreč ne temelji zgolj na infrastrukturi in zagotovljenih finančnih sredstvih, temveč predvsem na ljudeh, ki storitve izvajajo, ter na njihovem znanju in njihovi usposobljenosti. Pri tem je treba pojasniti tudi obravnavo ukrepov vezanih na Zakon o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Zaradi prenehanja veljavnosti tega zakona so izplačila v okviru teh ukrepov načrtovana za mesec december letošnjega leta. Za izvajanje procesa deinstitucionalizacije namenjamo 950 tisoč evrov v vsakem od obeh proračunskih let, torej tako v letu 2027 kot v letu 2028. Sredstva bodo usmerjena predvsem v področje deinstitucionalizacije v sistemu dolgotrajne oskrbe. In gre za pomemben proces, katerega namen je razvoj oblik podpore in storitev, ki posameznikom omogočajo čim bolj samostojno življenje ter večjo vključenost v skupnost. Pri tem je bistveno, da razvoj storitev poteka načrtno in da se ljudem, ki potrebujejo pomoč, zagotavljajo ustrezne možnosti podpore glede na njihove potrebe in življenjske okoliščine. Posebej želim izpostaviti tudi program mreže domov za starejše, pri katerem sredstva v letu 2027 zvišujemo za 16 odstotkov, in sicer na 43 milijonov evrov. Gre za pomembno povečanje, ki je povezano s potrebami na področju infrastrukture za oskrbo starejših. Sredstva so namenjena investicijam v zgradbe, razvoju novih projektov, obnovam ter gradnji domov za starejše. Potrebe na tem področju so velike, zato moramo zagotavljati ustrezne pogoje za nadaljnji razvoj mreže domov in izboljševanje infrastrukture, v kateri se izvajajo storitve za starejše. Pri tem ne gre zgolj za izgradnjo novih objektov ali obnovo obstoječih stavb, temveč za ustvarjanje primernejših pogojev za življenje tudi v starosti. Naša usmeritev je jasna: izboljševati želimo položaj starejših, zagotavljati višjo kakovost njihovega bivanja ter prispevati k večjemu udobju, ustreznosti prostorov.

Na področju družinske politike financiramo tudi program predstavnika družine, za katerega sredstva povečujemo za 33 odstotkov. Program družinam s posebnimi potrebami zagotavlja pogovor, podporo in informacije o razpoložljivih oblikah pomoči, hkrati pa jim pomaga pri sodelovanju z drugimi institucijami. Gre za pomembno obliko podpore družinam, ki se pogosto srečujejo s kompleksnimi postopki in potrebujejo zanesljive informacije ter sogovornika, ki jim pomaga pri iskanju ustreznih rešitev. Za dobrih 44 odstotkov povečujemo tudi sredstva za programe v podporo družini, za katere v vsakem od teh obračunskih proračunskih let namenjamo štiri milijone evrov. S tem nadaljujemo zavezo, da krepimo položaj slovenskih družin, zmanjšujemo neenakosti in izboljšujemo socialno vključenost ranljivih družin ter posameznikov. Programi so namenjeni predvsem otrokom, mladostnikom in njihovim družinam, saj skrb za zdrav razvoj mlade generacije pomeni tudi skrb za prihodnost celotne družbe. Financiramo tudi programe podpore družini skozi različna življenjska obdobja, ki zagotavljajo celostno pomoč na treh področjih; pri krepitvi partnerskih in starševskih kompetenc v obdobju zgodnjega starševstva ter pri podpori staršem in otrokom v procesu separacije, pri čemer je v ospredju zaščita največje koristi otroka. Namen teh programov je krepiti zdrave družinske odnose, preprečevati stiske in konflikte ter zagotavljati varno, stabilno in spodbudno okolje za otrokov razvoj. V okviru družinske politike financiramo tudi program otroške opazovalnice. Posebno mesto ima tudi promocija ukrepov družinske politike. v okviru te postavke so zagotovljena sredstva za izvedbo nacionalnih konferenc ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, modro številko Peter Klepec, namenjeno otrokom in mladostnikom, ki doživljajo nasilje, ter druge promocijske aktivnosti. Z njimi povečujejo prepoznavnost razpoložljivih oblik pomoči in prispevamo k večji upravičenosti vprašanjih, ki neposredno zadevajo varnost in dobrobit otrok ter družin. Za približno 10 odstotkov povečujemo tudi sredstva za izvajanje zakonov s področja družine, na slabih dva milijona evrov. Postavka zajema različne naloge, ki so nujne za nemoteno izvajanje zakonodaje, med drugim vključuje financiranje zdravniških komisij, ki podajajo mnenja o postopkih po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter financiranje pogodbe o izvajanju javnih pooblastil in nalog Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije. Iz teh sredstev se krijejo tudi izvedenska mnenja o sodnih postopkih in stroški sodnih postopkov, poročne mape, insignie in drugi povezani izdatki. Za slabih 30 odstotkov povečujemo sredstva, namenjena spremljanju položaja otrok in družin ter pripravi analiz, evalvacij in raziskav, ki jih za ministrstvo izvaja Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo. Kakovostne analize in raziskave so pomembna podlaga za oblikovanje družinske politike, saj nam omogočajo boljše razumevanje potreb prebivalstva, spremljanje učinkov sprejetih ukrepov in načrtovanje nadaljnjih aktivnosti na podlagi podatkov. Na 4,1 milijona evrov v letu 2027 in 4,3 milijona evrov v letu 2028 povečujemo sredstva Jamstvenega in preživninskega sklada, namenjenega nadomestilom preživnin. Ta sredstva so namenjena otrokom, katerih preživninski zavezanci preživnin ne plačujejo ali jih plačujejo neredno. Gre za pomemben mehanizem zaščite otrok, saj jim pomaga zagotoviti vsaj del sredstev, ki bi jih morali prejemati za svoje preživljanje kadar svoje obveznosti ne izpolnjujejo tisti, ki so jih dolžni zagotavljati. Sredstva za rejnine izvršujemo na 12 milijonov evrov v vsakem od obeh proračunskih let. S tem zagotavljamo finančne pogoje za oskrbo otrok, ki živijo pri rejnikih in za njihovo zdravo rast, vzgojo, izobraževanje in skladen osebnostni razvoj ter pripravo na samostojno življenjsko delo in obdobje. Ob tem ustrezno načrtujemo tudi sredstva za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje rejnic in rejnikov.

Če se še ustavim pri nekaterih večjih postavkah družinske politike, naj najprej najprej izpostavim otroške dodatke. Za leto 2027 načrtujemo 220,5 milijona evrov, za leto 2028 pa dobrih 224 milijonov evrov. To predstavlja približno 12 odstotkov celotnega proračuna ministrstva, kar je po deležu celotnih izdatkov praktično enako kot v rebalansu za leto 2026, ko so bila sredstva za otroške dodatke nekoliko višja.

Druga velika postavka so starševska nadomestila. Zanje načrtujemo približno 466 milijonov v letu 2027, v letu 2028 pa se sredstva povečujejo za približno 23 milijonov evrov, na skupno 488,8 milijona evrov. To predstavlja približno četrtino vseh izdatkov ministrstva, pri čemer je delež v proračunu praktično enak kot v letu 2026. Druge družinske prejemke načrtujemo v višini 85 milijonov evrov, pri čemer je ta znesek v primerjavi z letom 2026 predstavlja enak delež proračuna. Med te prejemke sodijo starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljen dohodek. Tudi ti prejemki predstavljajo pomemben del podpore družinam v različnih življenjskih okoliščinah pri načrtovanju sredstev pa je treba upoštevati obseg upravičenosti do posameznih pravic in pričakovano število upravičencev. Če torej potegnemo nekako zaključek črto pod družinskim in delom demografskega področja proračuna lahko poudarim, da krepimo predvsem podporne oziroma mehke pristope k izboljševanju položaja družin. Vzdržujemo in nadgrajujemo mrežo programov ter institucij, na katere se lahko obrnejo družine, ko so zaradi različnih težav, ko se zaradi različnih težav znajdejo v stiski in potrebujejo strokovno pomoč. Hkrati zagotavljamo tudi sredstva za zakonsko določene družinske prejemke, pri katerih finančni obseg načrtujemo tudi na podlagi napovedi gibanja socialnega položaja prebivalstva in rodnosti. Naš cilj je ohraniti dostopnost podpore, ki jo družine potrebujejo, ter zagotavljati pogoje za stabilno, varno in spodbudno okolje za odraščanje otrok. Reforme na področju socialne politike so za nas prvovrstnega pomena. Naš cilj je postopno preoblikovanje sistema, tako da bo poleg zagotavljanja socialne varnosti posameznikom omogoča tudi aktivno reševanje njihovih stisk in izboljševanje življenjskega položaja. Eden ključnih korakov v tej smeri je krepitev centrov za socialno delo na njihovo dejavnost, za njihovo dejavnost sredstva v letu 2027 povečujemo za 14 milijonov evrov, v letu 2028 pa še za dodatnih 5,5 milijona evrov. Tako bomo v letu 2027 namenili skupno 117 milijonov evrov, v letu 2028 pa 122,5 milijonov evrov. S tem ustvarjamo finančne pogoje za jasen premik od kurativnega k preventivnemu pristopu, zato predvsem želimo krepiti strokovno delo s prejemniki socialnih transferjev ter omogočiti bolj aktivno in individualizirano obravnavo ljudi, ki se znajdejo v socialni stiski. Centri za socialno delo morajo imeti dovolj zmogljivosti, da posamezniku ne pomagajo zgolj premostiti trenutnih težav, temveč ga podpirajo tudi pri iskanju dolgoročnih rešitev in večji samostojnosti. Če želimo preprečevati nadaljnje poslabšanje socialnega položaja najranljivejših, moramo več vlagati v zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja in njihovo odpravljanje. Prav za to dodatna sredstva usmerjamo v krepitev strokovnega dela centrov za socialno delo. Ki so pogosto prva in najpomembnejša točka stika posameznika z državo, ki se znajde v težavah. S tem je povezan tudi projekt Posodobitev sistema socialnega varstva ter varstva otrok in družin z namenom večje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti storitev za vključenost ciljnih skupin, ki se izvaja v obdobju 2025, 2029, in je sofinanciran iz sredstev Evropskega socialnega sklada plus ter Republike Slovenije. Skupna vrednost projekta znaša približno 25,5 milijona evrov, predvsem pa je 114 dodatnih zaposlitev na centrih za socialno delo tista dodana vrednost, ki se vsi veselimo. Sredstva so namenjena kadrovski okrepitvi centrov, razvoju intenzivnejših oblik terenskega in mobilnega socialnega dela, krepitvi strokovnih kompetenc zaposlenih, informacijski posodobitvi in administrativni razbremenitvi ter učinkovitejšemu spremljanju in vrednotenju rezultatov strokovnega dela. Cilj je, da bodo v več časa zaposleni lahko porabili pri uporabnikih, manj pa mogoče v pisarnah in v administraciji. V ospredje projekta je tako predvsem zgodnja in neposredna pomoč ljudem v njihovem življenjskem obdobju. Socialne stiske želimo prepoznati in obravnavati pravočasno, še preden se poglobijo do te mere, da zahtevajo zahtevnejšo in praviloma tudi dražjo obliko pomoči. Za skoraj polovico, natančneje za 49 odstotkov povečujemo tudi sredstva, namenjena Socialni zbornici Slovenije. Ta sredstva so zagotovljena za izvajanje javnih pooblastil, ki jih zbornica opravlja na podlagi drugega odstavka 77. člena Zakona o socialnem varstvu. S tem zagotavljamo sredstva za izvajanje zakonskih, zakonsko določenih nalog na področju socialnega varstva.

Pri državnih štipendijah se sredstva v finančnem načrtu zvišujejo skladno z napovedmi inflacije. V primerjavi z rebalansom za leto 2026 je sicer na področju, je sicer na proračunu našega ministrstva vidno zmanjšanje za 15,6 milijona evrov, vendar je tukaj potrebno pojasniti, da gre pri tem predvsem za prerazporeditev pristojnosti. Vse štipendije razen državnih, se namreč prenašajo v pristojnost Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport. Ustrezna sredstva se zato prenašajo na njihov proračun. Zmanjšanje na našem proračunu pa je posledica te administrativne spremembe in ne pomeni, da bi se financiranje vseh teh štipendij v enakem obsegu tudi spremenilo.

Za delovanje javnega štipendijskega razvojnega invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije v letu 2027 namenjamo dober milijon in pol evrov, v letu 2028 pa 1,77 milijona. V okviru socialne politike zagotavljamo tudi sredstva za izvrševanje dela v splošno korist. Glede na morebitno razpravo po referendumu želimo pojasniti, da so ta sredstva namenjena centrom za socialno delo za kritje stroškov, povezanih z opravljanjem dela v splošno korist, v katero so napoteni predvsem mladoletniki.

Za približno 10 odstotkov povečujemo sredstva za krizne centre, in sicer na slabih šest milijonov evrov v letu 2027 in 6,2 milijona evrov v letu 2028. Sredstva so namenjena financiranju mreže kriznih centrov, ki vključujejo devet kriznih centrov za mlade, dva krizna centra za otroke ter dva krizna centra za odrasle žrtve nasilja. Ti centri seveda delujejo v okviru posameznih centrov za socialno delo.

Pomemben korak pri odpravljanju dejavnikov, ki ljudi ohranjajo v socialni ogroženosti je tudi povečanje sredstev za javne socialnovarstvene programe. V letu 2027 sredstva povečujemo za 12 odstotkov, tako da bomo presegli 30 milijonov evrov. V letu 2028 jih povečujemo še za dodatnih 10 odstotkov, na skupno slabih 34 milijonov evrov. Do konca leta 2028 bomo tako glede na letošnje leto sredstva povečali za približno 25 odstotkov. Ta sredstva podpirajo širok nabor programov, ki ljudem pomagajo pri soočanju z različnimi življenjskimi stiskami. Mednje sodijo pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju, programi preprečevanje in zdravljenje različnih oblik zasvojenosti, podpora brezdomnim osebam ter programi preprečevanja deložacij in stanovanjske podpore. Pomemben del financiranja je namenjen tudi varnim hišam, kriznim centrom, svetovalnicam in drugim oblikam pomoči žrtvam nasilja v družini, nasilja, spolnega nasilja in drugih oblik nasilja. V ta nabor sodijo tudi programi za migrante, Rome in osebe v finančnih stiskah ter številni programi prostovoljstva in skupnega, skupnostnega dela. Skupni imenovalec teh dejavnosti je prizadevanje, da ljudje v stiski dobijo dostopno pomoč, ohranijo svoje dostojanstvo in se lažje vključujejo v družbo. Pričakujemo, da bo povečanje sredstev omogočilo dolgoročnejše učinke pri odpravljanju dejavnikov, ki povzročajo ali poglabljajo socialne stiske in da bo potem prejemnikov transferjev nekoliko manj. Poleg javnih programov povečujemo tudi sredstva za razvojne, eksperimentalne, socialnovarstvene programe, ki so pomembni ter omogočajo razvoj novih pristopov in preizkušanje rešitev, ki se lahko ob ustreznih rezultatih pozneje uveljavijo v širšem sistemu socialnega varstva. Posebno pozornost namenjamo področjem, kjer se potrebe hitro spreminjajo, kot so na primer duševno zdravje, demografske spremembe, podpora neformalnim oskrbovalcem, samostojno življenje oseb z invalidnostmi, preprečevanje socialne izključenosti ter nove oblike zasvojenosti in stisk. Povečanje sredstev torej ni namenjen zgolj za ohranjanje obstoječih storitev, temveč tudi širjenju in dostopnosti, njihove dostopnosti in izboljševanju kakovosti pomoči na področju, kjer potrebe naraščajo. Zagotavljamo stabilno financiranje za več kot 160 programov po vsej Sloveniji, kjer vsakodnevno pomagamo ljudem, ljudem v stiski, izboljšamo njihove možnosti za vključevanje v družbo ter se prispeva k socialni varnosti, enakim priložnostim in dostojanstvu vseh, vseh generacij. Ena največjih postavk na področju socialne varnosti so transferji za socialno ogrožene, načrtujemo jih v višini dobrih 226 milijonov evrov. Delež proračuna, ki ga predstavljamo ti izdatki, ostaja primerljiv s sistemom v letu 2026. V okviru te postavke zagotavljamo sredstva za denarno socialno pomoč, izredno denarno socialno pomoč, posebno obliko izredne denarne socialne pomoči za kritje stroškov pogreba oziroma pogrebnin, posebno obliko izredne denarne socialne pomoči v primeru smrti družinskega člana oziroma posmrtnin, varstveni dodatek, prispevke za osnovno zdravstveno zavarovanje ter dolgotrajno oskrbo ter trajanje ter trajne prejemnike denarne socialne pomoči in stroške oprostitve za upravičence v posebnih zavodih. Ob tem želimo v prihodnjem obdobju sistem socialne politike tudi vsebinsko prenoviti. Naš cilj je vzpostaviti pravičnejši, preglednejši in učinkovitejši sistem, ki ne bo, ki ne bo temeljil zgolj na ugotavljanju upravičenosti in izplačevanju denarnih prejemkov, temveč bo posameznikom zagotavljal tudi ustrezno podporo pri izboljševanju njihovega socialnega položaja. Izhajamo iz koncepta odgovornega upravičenca in tudi odgovorne države: od posameznika pričakujemo aktivno sodelovanje pri reševanju njihovega položaja, seveda v skladu z njegovimi možnostmi in življenjskimi okoliščinami, država pa mora zagotoviti dostopne storitve, ustrezne programe in strokovno podporo, ki posamezniku omogočajo, da svoje možnosti čim bolje izkoristi. Posebno pozornost bomo tako namenili zgodnjemu prepoznavanju socialnih stisk, individualni obravnavi ter vključevanju ljudi v storitve in programe, ki lahko prispevajo k večji samostojnosti in socialni vključenosti. Zato je nujno tudi tesnejše in bolj usklajeno delovanje centrov za socialno delo, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje ter drugih pristojnih institucij in resorjev. Učinkovita socialna politika namreč ne more biti odgovornost zgolj enega ministrstva, zahteva sodelovanje različnih služb, izmenjavo informacij v okviru njihovih pristojnosti in usklajeno obravnavo posameznika, ki potrebuje pomoč. Naš cilj je, da pomoč in storitve dosežejo tiste, ki potrebujejo, ki jo potrebujejo takrat, ko in v obliki, ki jim lahko najbolj učinkovito pomaga. Socialna država mora zagotavljati varnost ljudem, ki si je sami ne morejo zagotoviti, hkrati pa ustvarjati pogoje za odgovornost, vključevanje in večjo samostojnost vseh, ki lahko ob ustrezni podpori izboljšujejo svoj položaj.

Na področju invalidskega varstva zagotavljamo sredstva za izvajanje Zakona o osebni asistenci v višini dobrih 250 milijonov evrov v letu 2027 in v 2028 pa sredstva povečujemo za dobrih 18 milijonov evrov, na slabih 270 milijonov evrov. Ob tem želimo postopoma zagotoviti pravičnejšo ureditev za uporabnike, ki izpolnjujejo pogoje za dolgotrajno oskrbo, tako, da bodo vključeni v enoten sistem dolgotrajne oskrbe. In izhajamo iz načela, da morata dve osebi s primerljivimi potrebami prejemati primerljivo oskrbo, ne glede na to, v kateri sistem sta trenutno vključeni. Sedanji sistem osebne asistence namreč tega načela ne zagotavlja v zadostni meri. Z ustreznim uvajanjem sistema želimo zato izboljšati preglednost in zagotoviti pravičnejšo obravnavo uporabnikov. Povečujemo tudi sredstva za transferje za socialno vključevanje invalidov, in sicer na dobrih 89 milijonov evrov v letu 2027 ter na 91,1 milijonov v letu 2028. Ukrep je namenjen zagotavljanju socialnega in zdravstvenega varstva oseb s trajnimi, prirojenimi ali pridobljenimi Nadaljevanje) okvarami, ki se zaradi invalidnosti brez ustrezne podpore ne morejo vključevati v skupnost in samostojno zadovoljevati večine ali vseh življenjskih potreb. V okviru teh sredstev zagotavlja nadomestila za invalidnost, dodatek za pomoč, postrežbo, osnovno zdravstveno zavarovanje, obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo ter financiranje storitev socialnega vključevanja. Za 10 odstotkov zvišujemo tudi sredstva za poklicno rehabilitacijo invalidov, na 10,5 milijona evrov v letu 2027 in 10, 75 milijonov evrov v letu 2028. Sredstva so namenjena financiranju izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, tako koncesionarjev kot javnega zavoda. Za 12,5 odstotka zvišujemo tudi sredstva za institucionalno varstvo v zavodih za usposabljanje, in sicer na skoraj 28 milijonov evrov v letu 2027 ter skoraj 30 milijonov evrov v letu 2028. Ta sredstva zagotavljajo celodnevno oskrbo, varstvo, usposabljanje in podporo in podporo osebam z motnjami v duševnem razvoju ter drugim uporabnikom, ki zaradi svojih potreb ne morejo živeti povsem samostojno. Povečujemo tudi sredstva za Svet za invalide, ki deluje na podlagi 28. člena Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki je posvetovalni organ pri obravnavi vprašanj invalidske politike in prispeva k usklajevanju pogledov različnih deležnikov. S tem krepimo tudi kakovostno zakonodajo na področju invalidov. Za 17 odstotkov zvišujemo tudi sredstva za izvajanje Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, in sicer v letu 2027 namenjamo tej postavki dva milijona evrov, v letu 2028 pa skoraj 2,2 milijona. Povečanje je povezano tudi z izdelavo novih evropskih kartic ugodnosti za invalide in nadomeščanje obstoječih kartic. S tem zagotavljamo sredstva za nadaljnje izvajanje ukrepov, ki invalidom omogočajo lažje uveljavljanje ugodnosti in izboljšujejo njihovo vključevanje v družbo. Začeli bomo tudi z izvajanjem Zakona o uporabi jezika gluhoslepih, za kar zagotavljamo potrebna sredstva v letih 2027 in 2028. Tukaj gre za pomemben korak pri zagotavljanju ustreznih možnosti sporazumevanja in dostopa do informacij za osebe z gluho slepoto. Ustrezno tako usklajujemo tudi sredstva za izvajanje Zakona o uporabi slovenskega jezikovnega jezika. V letu 2027 bo za to namenjeno 1,48 milijona evrov, v letu 2028 pa 1,53. Na področju invalidskega varstva torej zagotavljamo sredstva za izvajanje obstoječih pravic, hkrati pa vlagamo v dostopnost storitev, zaposlitveno rehabilitacijo, socialno vključevanje in razvoj možnosti za samostojnejše življenje. Pri tem ostaja temeljno vodilo, da morajo biti podpora in storitve prilagojene potrebam posameznika ter mu omogočiti čim večjo samostojnost, dostojanstvo in sodelovanje v družbi.

Demografska politika je področje, ki bistveno presega eno samo proračunsko postavko, saj se demografski, demografskih vprašanj dotika praktično vsako področje delovanja ministrstva pa tudi ostalih resorjev. Ključno je, da k demografskim izzivom pristopamo sistematično, proaktivno in odgovorno. Sredstva, ki so v proračunu zbrana pod postavko demografija, znašajo 1,5 milijona evrov v letu 2027 in dva milijona evrov v letu 2028. Ker je ta Vlada prva, ki se res ne loteva vprašanja demografije je za to potrebno zgraditi ustrezno infrastrukturo, ki se v okviru katere bomo potem izvajali demografsko politiko. Na tej postavki so sredstva, ki so predvsem namenjena izvajanju primerjalnih analiz med državami, raziskavam in uvajanju novih demografskih politik, organizaciji nacionalnih konferenc, ozaveščanju javnosti o pomenu demografskih vprašanj in izvajanju resolucije o demografskem razvoju, ki jo bomo kmalu pripravili. Del teh sredstev je namenjen tudi oglaševalskim kampanjam, s katerimi želimo povečati prepoznavnost in razumevanje demografskih izzivov v širši javnosti. Poleg vsega navedenega, ministrstvo financira tudi vrsto drugih dejavnosti. Tako bomo tudi v prihodnjih dveh letih zagotavljali sredstva za nevladne ženske organizacije, promocijo enakih možnosti žensk in moških skrbno oskrbo žrtev trgovine z ljudmi, promocijo zdravja na delovnem mestu ter preprečevanje nastajanja izgub hrane. Zagotavljajo se sredstva za področje migracijskih tokov in izvajanje javnih pooblastil, skupnosti centrov za socialno delo Slovenije ter za druge naloge, ki so pomembne za delovanje sistema socialnega varstva in uresničevanje pristojnosti ministrstva. Pomemben del našega finančnega načrta predstavljajo tudi evropski projekti, in sicer v letu 2027 načrtujemo približno 22,5 milijona evrov evropskih sredstev, v letu 2028 pa zaradi zaključevanja nekaterih projektov nekoliko manj, in sicer slabih 21 milijonov evrov. Med projekti, ki jih izvajamo oziroma financiramo so dejavno vključevanje prikrajšanih skupin za spodbujanje enakih možnosti, socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, enakopraven in pravočasen dostop do kakovostnih storitev ter projekt PAY DAY. Namreč, ti projekti nam omogočajo izvajanje konkretnih ukrepov na področju socialnega vključevanja, izboljševanja dostopnosti storitev in spodbujanje enakih možnosti.

Cenjene poslanke in poslanci. Pred nami je proračun in Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve želi uvesti neko spremembo miselnosti, miselnosti o tem, kako razumemo učinkovitost socialne države. Te ne smemo meriti zgolj po tem, koliko sredstev izplača v obliki transferjev in prejemkov, temveč predvsem po tem, koliko ljudem dejansko pomaga iz ranljivih socialnih, ranljivega socialnega položaja ter jim omogoča večjo samostojnost in vključenost v družbo. Da pri tej usmeritvi mislimo resno, kažejo tudi konkretne številke. Sredstva za tako imenovane mehke ukrepe, ki niso neposredno vezani na izplačevanje transferjev in prejemkov, smo skupno povečali za 55 milijonov 725 tisoč evrov. To je jasen pokazatelj, da želimo več vlagati v preventivo, zgodnje prepoznavanje stisk ter aktivno pripravljanje dejavnikov, odpravljanje dejavnikov, ki posameznike in družine potiskajo v ranljive položaje. Naš cilj je, da se na stiske ne odzivamo šele takrat, ko postanejo najtežje, temveč da jih s pravočasno in usklajeno podporo preprečujemo, kjer je to mogoče. Na tej točki dodam, da nadvse pozdravljamo ugodne napovedi gospodarske rasti, ki jo je izdal Umar, ter splošno pro gospodarsko naravnanost vlade. Brez močnega gospodarstva in gospodarske rasti namreč ni močne socialne države. Z ukrepi, ki jih vlada načrtuje za razvoj in napredek gospodarstva, bomo kot država ustvarili več denarja, ki ga lahko v prihodnje namenimo tudi krepitvi socialne države. Poleg tega pozdravljamo ugodne napovedi rasti plač, ki efektivno pomenijo boljši splošni status državljanov in državljank. Z roko v roki z močnim gospodarstvom lahko poskrbimo ne le za realno zmanjšanje porabe, potreb po transferjih na terenu, temveč za več socialne varnosti, kakovosti bivanja in zadovoljstva naših državljanov. Mandat, ki so nam ga zaupali, ljudje razumemo kot odgovornost, da socialni sistem še izboljšamo. Prizadevamo si za pregledno in pravično dodeljevanje pomoči, ki bo zagotavljalo, da javna sredstva doseže ljudi, ki jih potrebujejo, ter da se morebitne nepravilnosti pravočasno odkrijejo in odpravijo. Naš cilj je krepiti zaupanje v sistem socialnega varstva, zmanjševati nepotrebne zaplete in zagotoviti, da bo pomoč dostopna tistim, ki dejansko, da bomo dejansko pomagali ljudem v stiski, da bomo spodbujali samostojnost, kjer je to mogoče in zagotavljali odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi. Nedeljski referendum je jasno pokazal in izkazal, da si ljudje želijo sprememb in pravičnejše socialne politike. Da sistem bolj družbeno angažira brezposelne in ostale prejemnike socialne pomoči in jim ponudi podporo, da izboljšajo svoj socialni položaj oziroma jih opolnomoči, da lažje pridejo do zaposlitve in zanesljivih virov dohodka. Največja socialna pravica namreč ni prejemek, ampak možnost vrnitve v aktivno življenje. Uspešnost socialnih politik tako ne moremo presojati zgolj po višini vloženih sredstev, temveč predvsem po tem, kako uspešno z njimi izboljšujemo življenje ljudi. Državljani upravičeno pričakujemo, da bodo javna sredstva porabljena odgovorno, pregledno in v največjo korist skupnosti. Če od davkoplačevalcev pričakujemo solidarnost, moramo zagotoviti tudi odgovorno ravnanje z javnim denarjem. Zato želimo okrepiti izmenjavo podatkov, sodelovanje med institucijami, učinkoviteje odkrivati morebitne zlorabe, izboljšati procese in uveljavljati za uveljavitev socialnih pravic, razviti digitalne rešitve in seveda ustrezno preverjati upravičenost do pomoči.

Naš cilj je sistem, ki bo preprostejši, dostopnejši za ljudi, ki pomoč potrebujejo, hkrati pa bo zagotavljal pregledno in pravično razdeljevanje javnih sredstev. Z zmanjšanjem nepotrebne administracije in poenostavljanjem postopkov bomo lahko več časa, sredstev in pozornosti namenili tistemu, kar je najpomembnejše; izboljševanje življenjskih razmer ljudi in podpore tistim, ki so najbolj ranljivi.

Spoštovane poslanke in poslanci, na koncu strnem misel, in sicer, cilj naših prizadevanj skozi proračun je, da država zgolj ne razdeljuje sredstev, da je cilj država, ki preprečuje socialne stiske, da je, da smo država, ki pomaga ljudem čim prej stopiti na lastno, lastne noge, da smo država, ki vlaga v družine, delo, znanje in vključevanje, da smo država, ki pomaga takrat, ko je pomoč potrebna, vendar ne ustvarja odvisnosti od pomoči, da smo država, ki zna biti solidarna in odgovorna. To je sodobna, aktivna evropska socialna država. To je smer, v kateri želimo voditi slovensko socialno politiko tudi s pomočjo proračuna, ki je pred vami. Hvala za pozornost in možnost predstavitve.