Spoštovana predsedujoča, zelo spoštujem vaše delo, imate veliko izkušenj s področja parlamentarne prakse, verjetno tudi vodenja sej. Ne vem sicer, kakšna intervencija z vaše strani je bila, to je bil postopkovni predlog, ne vem kaj ste mi hotela povedati, ali je bila to razprava z mojo razpravo, se pravi, ste razpravljala vezano na to, kar sem povedala. Lepo sem vprašala ministra, želela sem mu postaviti vprašanje, ali je zaradi same smeri razvoja v povezavi s proračunom iz številk, absolutnih številk v tabeli iz interventnega zakona in kaj je v interventnem zakonu zapisano, in sedaj z odstopom državne sekretarke, ki je zagovarjala javno zdravstvo, sem želela samo to povedati, da naj minister pove v katero smer gremo. V redu, bom tukaj zaključila, ste rekli, da pač ne smem, ni noben problem.

Namreč, na koncu želim povedati, da javno zdravstvo ni strošek, ki ga želimo zmanjševati ali pa ki bi ga radi zmanjševali. Ne sme do tega priti, ne da bi pojasnili posledice. Namreč, javno zdravstvo je temelj socialne varnosti, enakih možnosti in zaupanja ljudi v državo, brez tega zaupanja ljudi ni v državo in danes že čutimo, kako se, kako so ljudje prestrašeni, kako sprašujejo, kam gremo. Ni jim namreč ta del všeč in mogoče bom se še po tem, ko bom dobila pojasnila ministra za zdravje oziroma katerega od sodelavcev, še oglasila, sicer pa se zahvaljujem.