Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje!

Vse bolj kompleksno in negotovo varnostno okolje ter geostrateško okolje zahteva nadaljnjo krepitev in nadgradnjo obrambnih zmogljivosti. Vojna v Evropi, naraščajoča geopolitična tekmovanja, hibridne grožnje in pa tudi pospešen tehnološki razvoj zahtevajo celovit odziv države in tudi nadaljnji razvoj obrambnega sistema. Ministrstvo za obrambo mora v teh razmerah delovati kot sodobna, učinkovita in tudi razvojno usmerjena inštitucija, ki zagotavlja obrambno pripravljenost Republike Slovenije, krepi civilno pripravljenost ter izpolnjuje zaveze do državljanov Vlade Republike Slovenije, Evropske unije in Nata. Hkrati se zaradi vse pogostejših in vse bolj nepredvidljivih naravnih in drugih nesreč povečujejo tudi potrebe po ustrezni opremljenosti, usposobljenosti in odzivnosti sistema zaščite in reševanja. Pomembna so predvsem nadaljnja vlaganja v glavno opremo, v infrastrukturo ter v kadrovsko okrepitev, saj so ustrezno opremljeni, infrastrukturno podprti in kadrovsko popolnjeni sistemi temelj dolgoročne vzdržnosti, učinkovitosti in tudi pripravljenosti.

Proračuna za leti 2027 in 2028 se v primerjavi s tekočim letom povečujeta, kar predstavlja ustrezno podlago za vlaganja v modernizacijo in razvoj obrambnih zmogljivosti ter obrambnega sistema kakor tudi sistema zaščite in reševanja. Predlog sprememb finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2027 znaša milijardo 938 tisoč, milijardo 938 milijonov 105 tisoč 900 evrov in je za 362 milijonov višji v primerjavi s sprejetim finančnim načrtom za leto 2027. Za leto 2028 je predlog finančnega načrta ministrstva v višini 2 milijardi 204 milijone 768.228 evrov in je za 267 milijonov višji od predloga sprememb finančnega načrta za leto 2027. Po predlogu finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2027 znašajo ocenjeni jedrni obrambni izdatki 1,77 milijarde evrov, kar predstavlja 2,2 odstotka BDP. Po predlogu finančnega načrta MORS za leto 2028 pa znašajo jedrni obrambni izdatki 2,03 milijarde evrov oziroma 2,40 odstotka BDP. Ocena temelji na jesenski napovedi Umarja. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 sicer predvideva hitrejšo rast obrambnih izdatkov, ki naj bi dosegli 2,2 odstotka BDP že v letu 2026, 2,4 odstotka BDP v letu 2027 in 2,6 odstotka v letu 2028, ter se nato postopoma povečevali na 3 odstotke BDP do leta 2030.

V nadaljevanju vam želim na kratko predstaviti predloge finančnih načrtov Ministrstva za obrambo za prihodnjo dvoletno obdobje. Kar zadeva finančnega načrta za leto 2027, ki je bil sprejet novembra 2025, je bil v višini 1,57 milijarde evrov. S predlogom spremembe finančnega načrta MORS za leto 2027 se, kot že rečeno, sredstva povečujejo za 23 odstotkov, in sicer na 1,9 milijarde, kar predstavlja 10 odstotkov državnega proračuna. V predlogu finančnega načrta za leto 2027 se tako namenja Slovenski vojski 1,62 milijarde evrov oziroma 83,5 odstotkov finančnega načrta ministrstva. Upravi za zaščito in reševanje 110,3 milijone evrov oziroma 5,7 odstotka finančnega načrta ter Upravnem delu ministrstva, vključno z vojaško dediščino, veteranskimi organizacijami 204 milijone evrov ali 10,5 odstotka finančnega načrta. Za oba inšpektorata se načrtuje skupno 5,8 milijona evrov ali 0,3 odstotka finančnega načrta ministrstva. V predlogu sprememb finančnega načrta za leto 2027 se načrtuje integralna, namenska in tudi evropska sredstva, in sicer integralna sredstva v višini 1,9 milijarde evrov. Od tega za stroške dela namenjamo 552,6 milijona evrov ali 28,5 odstotka predlaganega finančnega načrta ministrstva. Za tekoče odhodke namenjamo 335 milijonov evrov ali 17,3 odstotka predlaganega finančnega načrta Ministrstva. Za investicije, to je nabava opreme, investicijsko vzdrževanje in infrastrukturni projekti namenjamo 807 milijonov evrov oziroma 41,6 odstotka predlaganega finančnega načrta. Za raziskave in razvoj namenjamo 33 milijonov evrov, za transfere, tako tekoče, kot investicijske pa namenjamo sto 78 milijonov evrov oziroma 9,2 odstotka predlaganega finančnega načrta ministrstva. Namenskih sredstev načrtujemo 30,8 milijona evrov. Govorimo o prihodkih od prodaje nepremičnin in premičnin, sredstev od oddaje nepremičnin v najem, sredstva požarnega sklada ter prihodke iz lastne dejavnosti. Načrtujemo pa tudi evropska sredstva s slovensko udeležbo v višini 2,2 milijona evrov, gre za centralizirane in druge programe Evropske unije.

Ko govorimo o finančnem načrtu za leto 2028, je predlog v višini 2,2 milijardi evrov in je za 267 milijonov evrov višji od predloga finančnega načrta za leto 2027 ter predstavlja 11,4 odstotka državnega proračuna. V predlogu finančnega načrta za leto 2028 se tako namenja Slovenski vojski 1,88 milijarde evrov ali 85,2 odstotka finančnega načrta ministrstva. Upravi za zaščito in reševanje 115,2 milijona evrov ali 5,2 odstotka finančnega načrta ter upravnem delu ministrstva 205 milijonov evrov ali 9,3 odstotka finančnega načrta. Za oba inšpektorata skupaj pa se skupaj se namenja 6,1 milijona evrov ali 0,3 odstotka finančnega načrta ministrstva. Tudi v predlogu finančnega načrta za leto 2028 se načrtujejo integralna, namenska in evropska sredstva, in sicer integralna sredstva v višini 2,17 milijarde evrov. Od tega za stroške dela namenjamo 584 milijonov evrov ali 26,5 odstotka predlaganega finančnega načrta ministrstva. Za tekoče odhodke namenjamo 393 milijonov evrov ali 17,8 odstotka predlaganega finančnega načrta. Za investicije namenjamo 970 milijonov evrov ali 44 odstotkov predlaganega finančnega načrta. Za raziskave in razvoj namenjamo 39 milijonov evrov ter za transfere namenjamo 186 milijonov evrov ali 8 odstotkov predlaganega finančnega načrta. Namenskih sredstev načrtujemo v višini 30,8 milijona evrov evropskih sredstev, s slovensko udeležbo pa 2,8 milijona evrov. Sredstva za plače se za prihodnji dve leti povečujejo. Konec leta 2025 je bil namreč sprejet zakon, ki je določil zimski regres v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, za katerega sredstva ob pripravi predloga finančnega načrta za leto 2027 niso bila načrtovana. Poleg tega se je v letu 2026 dvignila višina minimalne plače. Dodatno je bil junija 2026 sprejet še zakon o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini, v oceni pa je upoštevano tudi postopno naraščanje števila zaposlenih v Slovenski vojski.

Glede ključnih aktivnosti v prihodnjih dveh letih, področje Slovenske vojske, Slovenska vojska ima s predlogom sprememb finančnega načrta v letu 2027 načrtovane investicijske odhodke za opremo, infrastrukturo ter investicijsko vzdrževanje v višini 774 milijonov evrov. V letu 2028 pa se investicijski odhodki zvišajo na 938 milijonov evrov, kar je za 164 milijonov evrov več kot v predlogu sprememb za leto 2027. Od tega je skladno z Zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021-2026 na posebni proračunski postavki načrtovano 160 milijonov evrov v letu 2027 in 160 milijonov evrov v letu 2028. Med drugim se povečujejo sredstva za plače, upravljanje, izobraževanje in oskrbo kadrov, kar je posledica že prej omenjenih sprejetih obveznosti, se pravi zimski regres, višja minimalna plača, spremembe plač javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini, kakor tudi izvajanje ukrepov za pridobivanje, postopno naraščanje števila pripadnikov tako stalne kot tudi pogodbene sestave Slovenske vojske. S tem se povečuje tudi potrebe po zagotavljanju sredstev za plače ter izobraževanje in usposabljanje pripadnikov Slovenske vojske. Z namenom promocije vojaškega poklica bomo nadaljevali tudi z razpisi za štipendije, podpirali izvajanje vojaških taborov, sodelovali na sejmih in drugih dogodkih ter dnevih odprtih vrat. Temeljne naloge Slovenske vojske bodo v naslednjem dvoletnem obdobju usmerjene v izgradnjo zmogljivosti srednje bataljonske bojne skupine kot ključne kopenske zmogljivosti Slovenske vojske, v razvoj zmogljivosti zračne obrambe, vojaškega letalstva in zračnega transporta, artilerijskih in inženirskih zmogljivosti ter logistične podpore, v zagotavljanje novih in nadgradnjo obstoječih komunikacijskih informacijskih sistemov ter izgradnjo nove oziroma adaptacije obstoječe infrastrukture prilagojene potrebam razvoja Slovenske vojske. Za raziskave, razvoj in inovacije v predlogu sprememb za leto 2027 načrtujemo 33 milijonov evrov, v predlogu za leto 2028 pa 39 milijonov evrov, kar pomeni, da bomo še naprej aktivno podpirali razvojne aktivnosti.

Načrtovani ključni projekti na področju investicij v naslednjem dvoletnem obdobju bodo. Prvič, bojna kolesna vozila za izgradnjo srednjih sil Slovenske vojske: 95 milijonov v letu 2027 in 200 milijonov v letu 2028. Kopenski sistem zračne obrambe: 52,8 milijonov v letu 2027 in 42,9 milijona v letu 2028. Artilerija Slovenske vojske: 35,9 milijonov 2027 in 16,6 milijonov v letu 2028. Večnamenski vojaški helikopter: 34,6 milijonov v 2027 in 0,4 milijona v letu 2028. Taktična tovorna vozila: 30,5 milijonov 2027 in devet milijonov v letu 2028. Nacionalni zdravstveni center za izredne razmere: 24,4 milijona v letu 2027 in 32,7 milijona v letu 2028. Hangar za zrakoplove Uprave za zaščito in reševanje in Slovenske vojske na Brniku: 22,9 milijona v letu 2027 in 19,2 milijona v letu 2028. Lahka oklepna vozila 4x4: 19,2 milijona v 2027 in 10,3 milijona 2028. Osebna oprema za nošenje in bivanje na terenu 17,1 milijon v letu 2027 in 5,5 milijona v letu 2028. Taktično transportno letalo: 16,1 milijon v letu 2027 in 16,3 milijona v letu 2028. Ter vojaški sistemi brezpilotnih zrakoplovov, govorimo o mikro, mini in majhnih: 15,9 milijona v letu 2027 in 36,2 milijona v letu 2028. Kot rečeno, bo posebna pozornost namenjena vzpostavitvi srednje bataljonske bojne skupine kot osrednje kopenske zmogljivosti Slovenske vojske. Glavna prioriteta na področju opremljanja Slovenske vojske ostaja nakup bojnih kolesnih vozil 8×8, na osnovi katerih bosta skladno s strateškimi planskimi dokumenti ter prioritetami razvoja zmogljivosti Slovenske vojske oblikovani in vzpostavljeni srednja bataljonska bojna skupina in srednji bojni izvidniški bataljon. Dinamika financiranja navedenega projekta se bo sproti usklajevala z dejanskim potekom izvajanja projekta. V naslednjih dveh letih prav tako ostaja ključno opremljanje s kopenskimi sistemi zračne obrambe in sistemi zaščite pred delovanjem brezpilotnih zrakoplovov z namenom zaščite nacionalnega in zavezniškega zračnega prostora. V letu 2027 bo izveden prevzem prve baterije srednjega dosega IRIS-T SLM s pripadajočimi raketami in pričel se bo postopek uvajanja v operativno uporabo vključno s sistemom logistične podpore. Prav tako bomo nadaljevali s postopki nabave samovoznih artilerijskih sistemov Cezar kalibra 155 milimetra. V letu 2027 je predvidena prva dobava večnamenskih vojaških helikopterjev in pričetek postopkov za pridobitev srednje težkih helikopterjev. Hkrati bodo potekali postopki za potrebe vzpostavitve celovite logistične podpore za helikopterje. Pričeli bomo tudi z izvedbo postopkov za sklenitev dogovora za pridobitev sistemov za razminiranje. Omenim naj, da je za prevzeti taktični transportni letali C 27 J Spartan načrtovana dobava, certifikacija in prevzem potniškega vip modula ter sistema za gašenje. Pripravlja se amandma za nadgradnjo letala za opremo za doseganje vseh kvalitativnih ciljev, zmogljivosti. Na ta način bo v letalu vgrajena oprema, ki ni bila na voljo ob nakupu, izvedena bo nadgradnja, s katero bosta omenjeni letali opremljeni z zaščiteno govorno komunikacijo, s taktičnimi podatkovnimi povezavami, senzorji za aktivno elektronsko zaščito pred raketnimi sistemi zračne obrambe, prav tako pa bo prenovljena tudi notranjost pilotske kabine. Na infrastrukturnem področju za potrebe izgradnje vojaške zmogljivosti poteka prenova vojašnice Edvarda Peperka. Potekala bo tudi priprava projektne dokumentacije za posodobitev vojašnice generala Maistra v Mariboru in izgradnjo garažnih ter namestitvenih kapacitet za zračno obrambo vojašnic Ivana Cankarja na Vrhniki. V letalski bazi Brnik se bo začela izgradnja dodatne ploščadi za infrastrukture in infrastrukture za hangariranje oziroma parkiranje letal. Predvidena je tudi gradnja nacionalnega zdravstvenega centra za izredne razmere, govorimo o Bolnici Petra Držaja v Ljubljani. Na področju raziskav, razvoja in inovacijske dejavnosti bomo v povečanem obsegu podpirali vojaške zmogljivosti in zmogljivosti za zaščito in reševanje na prednostnih raziskovalno-razvojnih področjih, tudi tehnologije, ki je primerna za dvojno uporabo. Razvojne aktivnosti bomo skušali še bolj koordinirati na nacionalni ravni v sodelovanju z drugimi ministrstvi, ki so pristojna za razvoj znanosti. Spodbujali bomo še naprej domačo industrijo in raziskovalne organizacije vključevanju v mednarodne konzorcije. Tako kot v preteklem letu bomo tudi letos v sodelovanju z Grozdom obrambne industrije Slovenije organizirali mednarodni oborožitveni sejem SIDEC, ki bo potekal med med 10. in 12. novembrom v Celju in katerega cilj je krepitev prepoznavnosti slovenske obrambne industrije.

Področje Uprave za zaščito in reševanje. Uprava za zaščito in reševanje ima za leto 2027 načrtovano 110,3 milijona evrov in za leto 2028 115,2 milijona evrov. Uprava bo zagotavljala kontinuirano opravljanje upravnih in operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, Še naprej bo zagotavljala osnovne pogoje za nudenje pomoči ob večjih naravnih in drugih nesrečah ter vzdrževanje pripravljenosti enot za zaščito, reševanje in pomoč. Pri tem bo sofinancirala službe, društva in tudi enote oziroma enote in druge organizacije na področju zaščite in reševanja. Za namen sofinanciranja društev in drugih organizacij bo iz finančnega načrta uprave namenjenih 18 milijonov evrov v letu 2027 in 19,5 milijona evrov v letu 2028. Prav tako so za izboljšanje požarne varnosti v državi zagotovljena namenska sredstva požarnega sklada in sicer 20 milijonov v prihodnjem letu in 20 milijonov in pol v letu 2028. V naslednjem dvoletnem obdobju se bo nadaljevala izdelava projektne investicijske dokumentacije za Nacionalni center zaščite, reševanja in pomoči v Ljubljani in Vseslovenskega centra za protipoplavno zaščito v Berke, Murska Sobota. Predvideno je zaključevanje prvega dela adaptacije kupljenih nepremičnin nekdanjega MIPA v Novi Gorici za potrebe izpostave Uprave za zaščito in reševanje Nova Gorica ter postavitev montažnih hal za specializirana tovorna vozila s hidravličnimi nadgradnjami s kotalnimi zabojniki in opremo za odziv na podnebno pogojene nesreče v Celju in v Kranju. V letu 2027 se bo tudi pričelo z uvajanjem prenovljenih informacijsko komunikacijskih sistemov, in sicer sistema Video Kras, sistema radijskih zvez Zare, sistema radijskih zvez Droodmr in sistema za sprejem komunikacij v sili 112 prek paketno kumulirane tehnologije. Pri tem bo velika pozornost posvečena informacijski varnosti.

Na upravnem delu Ministrstva za obrambo so sredstva na področju investicij načrtovana za primarne naloge zagotavljanja operativnega delovanja, visoke razpoložljivosti ter varnosti storitev in podsistemov komunikacijsko informacijskega sistema Ministrstva za obrambo. Učinkovita zaščita informacijskega prostora namreč postaja ena ključnih nalog sodobnega obrambnega sistema. Ministrstvo bo tako v naslednjih letih okrepilo zmogljivosti kibernetske obrambe, izboljšalo zaznavanje in analizo kibernetskih groženj ter povečalo sposobnost pravočasnega odzivanja na varnostne incidente. Razvoj bo temeljil na povezovanju tehnoloških rešitev, strokovnega znanja in operativnih zmogljivosti vseh deležnikov na obrambnem področju, pri čemer bo velik poudarek namenjen razvoju kibernetsko obveščevalne dejavnosti, aktivnemu odzivanju na kibernetske grožnje ter razvoju sodobnih simulacijskih vadbenih okolij. V naslednjih letih se bo nadaljevala izgradnja suverenega računalniškega oblaka Ministrstva za obrambo in uvajanje novih tehnologij, tudi z vključevanjem umetne inteligence v procese Ministrstva za obrambo. Nadaljevalo se bo z nadgradnjo obstoječe infrastrukture in elektroenergetskega sistema Nacionalnega centra za krizno upravljanje na mirnodobni in na rezervnih lokacijah. V okviru EU projektov Sklada za notranjo varnost se bo nadaljevalo z izvedbo že začetih projektov s področja kriznega upravljanja, kritične infrastrukture in geoprostorske podpore. V letu 2027 se bo zaključila prva faza izgradnje večnamenskega objekta na sedežu Ministrstva za obrambo in nadaljevalo z drugo fazo nadgradnje večnamenskega objekta z upravnimi prostori na sedežu Ministrstva za obrambo. Dograjeno bo tudi optično omrežje, nadaljevalo se bo z nakupi novih službenih stanovanj na posameznih lokacijah. Omenimo naj, da so v okviru upravnega dela Ministrstva za obrambo načrtovana tudi izplačila transferjev na podlagi vojne zakonodaje ter sredstva za urejanje vojnih grobišč, in sicer približno 88 milijonov evrov letno.

Za konec. V prihodnjih letih bodo ključna vlaganja v obrambni sistem ter tudi v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter raziskave, razvoj in inovacije za zagotavljanje večje učinkovitosti odzivanja in ustrezne pripravljenosti na področju obrambe in zaščite in reševanja. V letih 2027 in 2028 bo poudarek na izgradnji zmogljivosti Slovenske vojske in celotnega obrambnega sistema v skladu z nacionalnimi potrebami in odločitvami ter mednarodnimi dogovori. Hvala lepa.