Hvala lepa za besedo.

Tako kot je bilo že rečeno, Agencija za energijo je v skladu s 53. členom Energetskega zakona najmanj enkrat letno pripravi tako poročilo o stanju na področju energetike in ga predloži tako Vladi in Državnemu zboru Republike Slovenije kot tudi poročilo o delu agencije, letno poročilo o delu agencije, ki ga predloži Državnemu zboru.

Zdaj, po prvem odstavku 33. člena Energetskega zakona je agencija pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti samostojna in neodvisna. Direktor, zaposleni in člani sveta agencije v svojem delu niso vezani na sklepe, na navodila ali usmeritve državnih organov, organov lokalne skupnosti ali drugih organov pravnih oseb ali posameznikov, niti takih navodil ali usmeritve ne smejo zahtevati. Agencija tudi sama odloča glede svoje notranje organizacije in sistematizacije, samostojno pa se odloča tudi o potrebnem številu zaposlenih in finančnih virov za učinkovito izvajanje svojih nalog, ki so opredeljene v svojem programu dela in finančnem načrtu dela. O tem programu dela in finančnem načrtu je govora v letnem poročilu Agencije za energijo za leto 2025, ki je pač tema te prve točke, pripravljen na podlagi osem..., štiridesetega(?) člena Energetskega zakona in je poročilo o samem poslovanju agencije kot inštitucije in je predvsem računovodsko in poslovno poročanje o izvrševanju finančnega načrta in poslovanju Agencije za energijo. Ravno zaradi neodvisnosti in ker ne gre za vsebinsko oceno stanja slovenskega energetskega sistema, se ta poročila v bistvu na Vladi ne daje nobene pristojnosti za sprejetje, tako da ga v bistvu poslušamo. To je v skladu z 48. členom, Vlada Republike Slovenije daje pristojnosti za sprejetje, podelitev ali dajanje soglasja k letnemu poročilu agencije. Druga točka je pa poročilo o stanju na področju energetike. Pa je pomembno strokovno regulatorna ocena energetskega sistema in je pripravljen na podlagi 53. člena Energetskega zakona. Temelji na podatkih in ugotovitvah, ki jih agencija pridobiva pri izvrševanju svojih zakonskih tonih nadzornih in monitorskih nalog. Je eno zelo pomembno poročilo direktorice. Hvala lepa za zelo natančno poročanje o tem stanju. Za vlado je to poročilo in ti podatki so pomembni za odločanje o prihodnosti, za oceno dejanskega stanja energetskih tokov na trgu in tudi v omrežjih.

Tako kot je bilo že rečeno, bi mogoče izpostavil samo ene par takšnih vsebinskih zadev. Na področju recimo električne energije je zanimivo bilo, da kljub temu, da se je v bistvu ja, proizvodnja iz obnovljivih virov energije, sonca se je povečala, vendar je recimo skupna proizvodnja obnovljivih virov energije na področju elektrike pa se je zmanjšala, kar je bila slaba hidrologija. To nam kaže, kako je v bistvu ta cilj obnovljivih virov energije zelo odvisen od vremena. Pač, če je veliko vode, pa lažje dosegamo cilj, če je malo manj vode, težje dosegamo cilj. Tako da tukaj nam daje mogoče razmislek, kako v bistvu te cilje si postavljati tudi v prihodnosti.

Druga pomembna stvar, ki izhaja iz tega področja pa mislim, da je prav, da poudarjamo tukaj in tudi v Evropski uniji je pa, da Slovenija na tem področju nizkoogljičnih virov, skupaj s svojim deležem v Jedrski elektrarni Krško z obnovljivimi viri energije že zelo dobro kotira na teh panelih. Kajti, mi imamo več kot 80 procentov vse proizvodnje že nizkoogljične oziroma brez izpustov toplogrednih plinov. In seveda tudi na ta način niso odvisni od fosilnih virov energije, ki je eden izmed glavnih problemov za hitra, nepredvidljiva cenovna gibanja na teh trgih. Namreč, cene uvoženih fosilnih virov energije so danes zelo volatilne.

Na drugem področju, kar se tiče oskrbe s plinom, se strinjamo, da se v bistvu po teh izrazitih spremembah v letu 2022, so se tudi v letu 2025 in tudi letos se to nekako nadaljuje. Razmere na oskrbi s plinom so se umirile, stabilizirale. Pomembno dejstvo k temu je pač, da je celotna Evropska unija, oskrba plina z Evropsko unijo se je spremenila bistveno. Pred letom 2022 smo bili zelo odvisni od plina, ki je prišel po ceveh iz izhoda iz Rusije. Danes je tega v bistvu zelo malo. Večina plina, bom rekel, prihaja v tej obliki utekočinjenega zemeljskega plina preko terminalov, se pravi tankerji ali pa iz Severnega morja z Norveške. Tako da to je in tudi zato so se obrnili in spremenili razmere na slovensko plinovodno mrežo, ki ni več takšnega tranzitnega značaja. Plinski tokovi tukaj se obračajo, kar pa predstavlja potem nek drug izziv za prihodnost, da mogoče načrtujemo malo več povezav v drugo smer, ker mogoče bodo ti plinski tokovi se tudi malo drugače obrnili v prihodnosti.

Pozdravljamo tudi zelo pregleden nadzor dobave toplote, se pravi ogrevanja. Tukaj se mi zdi zelo pomembno te ugotovitve, da so nekatere občine imajo to boljše urejeno, imajo več obnovljivih virov energije, že manj, nizkoogljične sisteme tudi, nekatere pa imamo še vedno v zaostanku. In tudi tukaj, če prav razumem, je občina Velenje ena izmed občin, ki ima najcenejše ogrevanje s toploto daleč naokrog.

Tako da to poročilo, kot sem rekel, je korektno, nam zelo koristi pri deli, pri delu. Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko tudi ocenjuje, da je poročilo Agencije za energijo zelo korektno, da je dober pogled na dogajanje v energetiki v letu 2025. In na podlagi energetskega zakona se Vlada s tem poročilom, v bistvu s sklepom seznani. Tako da Vlada je 3. septembra sprejela sklep na 132. seji, pardon, na 122. seji, ki je potekala 29. junija je sprejela sklep, da se seznani s tem poročilom. Tako da hvala lepa za besedo, s tem tudi zaključujem-