Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni.

Sprva si, glede na to, da sta dve točki, želim predstaviti poročilo o stanju na področju energetike v preteklem letu. Agencija za energijo vsako leto pripravi pregled stanja na področju energetike za preteklo leto in o tem poroča Evropski komisiji, Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru. Tudi v poročilu za leto 2025 so celovito predstavljena ključna dogajanja in spremembe v zvezi z oskrbo z električno energijo, plini in toploto in tudi podatki o napredku pri zagotavljanju učinkovite rabe energije ter varstvu pravic odjemalcev.

V letu 2025 je bilo v elektroenergetski sistem iz proizvodnih enot, ki so v Sloveniji priključene na prenosni distribucijski sistem, prevzeto 13 tisoč 719 gigavatnih ur električne energije, od tega 40,1 odstotek iz obnovljivih virov energije. Ob upoštevanju celotne proizvodnje v NEK je Slovenija tudi v letu 2025 neto izvoznica električne energije. Dejanski delež primarnih virov za proizvodnjo električne energije v Sloveniji, če upoštevamo le 50 odstotkov proizvedene in sistem prevzete električne energije iz nuklearke, znaša 51,8 odstotkov iz obnovljivih virov energije, 24,4 odstotke fosilnih goriv in 23,8 odstotkov jedrsko gorivo. Podatki v tem poročilu kažejo, da se je tudi v preteklem letu povečala proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah, in sicer za 25 odstotkov glede na leto 2024, a je zaradi manjše proizvodnje v hidroelektrarnah skupna proizvodnja iz obnovljivih virov energije v letu 2025 za 13,3 odstotkov nižja kot v letu 2024. Zaradi manjše proizvodnje v hidroelektrarnah in Termoelektrarni Šoštanj je bila skupna domača proizvodnja nižja, zato smo z njo pokrili le 82 odstotkov domače porabe električne energije. Po ocenah Inštituta Jožef Stefan je delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v letu 2025 dosegel 25,4 odstotka, s čimer smo drugič po letu 2020 z lastnimi proizvodnimi viri presegli zastavljeni cilj. K temu je največ prispevalo zmanjšanje porabe energije v prometu. Kljub doseženemu napredku pa ostaja cilj 33 odstotnega deleža obnovljivih virov do leta 2030 še precej oddaljen. V preteklem letu je obratovalo dobrih 64000 proizvodnih naprav za samooskrbo. Delež odjemalcev, ki so hkrati tudi proizvajalci električne energije, se je povečalo na 6,6 odstotkov, beležimo tudi ponovno povečanje skupnega števila električnih vozil. V letu 2025 je bilo registriranih 29219 električnih vozil in delujočih 2545 javnih polnilnih mest. A glede na skupno registriranih vozil, na skupno število registriranih vozil v Sloveniji je v kategoriji osebnih vozil in lahkih tovornih vozil skupni delež električnih vozil še vedno zgolj dvoodstoten. Na ravni Evropske unije je dobrih 6 odstotkov. Skupna izmerjena poraba električne energije vseh končnih odjemalcev je bila v preteklem letu za 4,2 odstotka višja kot v letu 2024. Pri čemer je za poudariti, da je prvič v elektroenergetski bilanci upoštevana dejanska poraba na merilnih mestih z letnim netiranjem. Poraba plina se je v preteklem letu povečala za 10 odstotkov, poraba toplote pa za 4,3 odstotka. Slovenski trg z električno energijo leži na stičišču štirih velikih evropskih trgov: nemškega, avstrijskega, italijanskega in trga jugovzhodne Evrope ter je vključen v medregijsko spajanje trgov. Za dan vnaprej in znotraj dneva na vseh sosednjih mejah. Povprečne cene pasovne energije na borzah so bile za 12 odstotkov višje kot v letu 2024. Najnižjo vrednost pasovne energije so znova zabeležili na nemški borz EX in je znašala 89,32 evrov na megavatno uro, za primerjavo leto pred tem 79,57 evra. Najvišjo pa so zabeležili na italijanski borzi. Zabeležili smo 22 odstotno rast negativnih cen na trgu za dan vnaprej, najnižja negativna cena je znašala -126,46 evra na megavatno uro. Največkrat se je pojavila v aprilu, in sicer kar 72-krat. V letu 2025 beležimo 4,3 odstotno znižanje povprečne, znižanje povprečne letne končne rabe oskrbe za značilnega gospodinjskega odjemalca cene. Ta cena je bila bistveno nižja od povprečja EU in tudi nižja kot v vseh sosednjih državah. Beležimo pa tudi 12,6 odstotno znižanje končnih cen oskrbe za povprečen poslovni odjem. V preteklem letu smo zabeležili tudi vrednost na najvišjo raven naložb v omrežja za distribucijsko, za distribucijo električne energije in delež podzemnih vodov v distribucijski sistem je ob koncu leta 2025 znašal dobrih 56,4 odstotka. Do konca leta 2024 je bilo že 98,8 odstotkov vseh merilnih mest v Sloveniji opremljenih z naprednimi števci. Na področju trga s plinom, s plini beležimo 9,3 odstotkov več prenesenih količin plina, zaradi 10 odstotkov večje porabe plina vseh končnih odjemalcev. Beležimo tudi 36 odstotkov manj prenesenih količin plina od drugih prenosnih sistemov. Slovenija je izgubila, dejansko izgubila vlogo tranzitne države za plin. Zabeležili smo tudi 584 manj odjemalcev plina kot v letu 2024 ter 25 odstotni padec priključitev na distribucijske sisteme. Nižje pa so bile tudi cene plina, in sicer za vse skupine odjemalcev, pri čemer je bila cena oskrbe s plinom za gospodinjstva v letu 2025 kar 27 odstotkov nižja od povprečja EU. V letu 2025 je bilo več kot 90 odstotkov uvoženega plina tako imenovanega avstrijskega porekla oziroma uvoženega iz smeri Avstrije. Presenetljivo se je zmanjšal uvoz plina iz Alžirije. Iz vidika varstva pravic odjemalcev je za izpostaviti ponovni upad števila odklopov odjemalcev, tako električne energije kot tudi plina. Najpogostejši razlog za odklop električne energije še vedno ostaja neplačilo, večina odklopov plina pa se izvede na zahtevo odjemalca, iz česar sklepamo, da je večinski razlog prehod na drug energent. Na področju oskrbe s toploto beležimo za 4,7 odstotkov višjo porabo glede na leto 2024. Pri proizvodnji toplote je plin prevzel vlogo primarnega energenta. Beležimo za skoraj 17 odstotkov manjšo porabo premoga in 18,9 odstotni delež obnovljivih virov energije. 70,1 odstotkov distribuirane toplote je bilo proizvedene v kogeneracijskih procesih. Dobrih 58 odstotkov distribucijskih sistemov pa je glede na merila energetskim z zakonom energetsko učinkovitih. Povprečna maloprodajna cena toplote je bila v preteklem letu 3,5 odstotkov nižja kot v letu 2024. Najvišja še dalje ostaja v Ravnah na Koroškem, sledi Trbovlje in Maribor, najnižja pa je tudi v letu 2025 bila v Velenju in Šoštanju.

In še nekaj besed o poročilu, o letnem poročilu o delu agencije. Pravkar predstavljeno poročilo o stanju na področju energetike v preteklem letu je ena izmed obsežnih in pomembnih nalog agencije, a še zdaleč ni edina. Agencija za energijo je nacionalni regulativni organ na področju trga z energijo, ki s svojimi pravili, usmeritvami in odločitvami ter nadzorom zagotavlja stroškovno učinkovito delovanje izvajalcev dejavnosti prenosa in distribucije električne energije in zemeljskega plina; skupno gre za 19 podjetij. Agencija nenehno spremlja poslovanje teh podjetij, ki jih usmerja v stroškovno učinkovito izvajanje dejavnosti in razvoj omrežij, ki bo zagotavljal zanesljivo, varno in trajnostno oskrbo z energijo, ki mora biti tudi cenovno dostopna. Agencija vsem navedenim podjetjem na podlagi metodologije z odločbo zameji stroške poslovanja. Vsako leto znotraj regulativnega okvira spremlja in z odločbo ugotovi odstopanja. Načrtovani oziroma priznani stroški reguliranih podjetij se odrazijo v tarifah za obračun omrežnine, ki jo plačujejo odjemalci. Ob tem agencija spremlja poslovanje in daje soglasja tudi k izhodiščni ceni toplote.

Poleg navedenega, agencija nadzira delovanje trga, izvaja stalni monitoring trga in na podlagi evropske uredbe vodi preiskave za ugotavljanje in preprečevanje tržnih manipulacij in zlorab trga. Agencija tudi odloča o sporih med uporabniki omrežja in operaterji, odloča kot drugostopenjski organ v pritožbah zoper soglasja za priključitve, izdaja deklaracije in odloča o podporah za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in soproizvodnji. Spremlja in poroča o izpolnjevanju ciljev na področju učinkovite rabe energije in izvedbe energetskih pregledov. Agencija je tudi nadzorni organ s pooblastili, kot jih imajo posamezne inšpekcijske službe, ter je tudi prekrškovni organ. Evropska in nacionalna zakonodaja naloge regulatorjev nenehno širi, saj je področje energetike v povezavi s cilji Evropske unije o doseganju podnebne nevtralnosti in vzpostavitvi zares delujočega notranjega trga z energijo pred številnimi izzivi. Tako z vidika razvoja in delovanja omrežij kot pravilno delujočega trga z energijo, ki potrošnikom zagotavlja trajnostno naravnano energijo po dostopnih cenah.

Tudi v letu 2025 je agencija odgovorno izvedla vse naloge, tako tiste, ki smo si jih zastavili v programu dela, kot tudi tiste, ki jih nismo mogli načrtovati, ob tem pa smo ravnali tudi stroškovno učinkovito, saj so bili odhodki agencije po načelu denarnega toka za 8,3 odstotke nižji od načrtovanih. Podrobneje so dosežki v preteklem letu tudi slikovno prikazani v poročilu, ki je danes pred vami.

Toliko za enkrat na kratko iz moje strani, sicer pa na vsa dodatna vprašanja z veseljem odgovorim. Hvala.