Spoštovana predsedujoča, spoštovani članice in člani Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, Cenjene, drage poslanke in poslanci, dragi gostje, dragi gostje in gosti!

Na današnji seji komisije obravnavamo pomembno temo, in sicer položaj žrtev nasilja v družini, za katerega smo pristojni na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve. V uvodoma želim poudariti, da se po referendumski nedelji ne bodo omejevale pravice do denarne pomoči nikomur, ki bo do nje upravičen, tudi žrtvam nasilja v družini ne. Prav tako se zavedamo naloge države, da povečujemo varnost, naloge države, da povečujemo varnost žrtev nasilja in jih niti posredno zaradi finančne stiske in negotovosti ne in ne bomo, država ne bo silila, da vztrajajo v škodljivih in nevarnih odnosih. Takega in podobnega izražanja zaskrbljenosti je v teh dneh namreč veliko.

Tako izražamo iskreno željo, da se seja komisije ne spusti na nivo predvolilnega soočenja, saj je tema, ki jo obravnavamo, izredno pomemben del naših prizadevanj, da država resnično in učinkovito zaščiti najšibkejše. Na kakršnekoli podobne napačne interpretacije referendumske vsebine, saj je seja sklicana pred volilnim molkom, ne bomo namreč po zaključku seje, se bomo namreč po zaključku seje zelo težko odzvali, saj bi s tem morda že kršili volilni molk. Republika Slovenija ima sistem socialnega varstva, ki zagotavlja ustrezno raven zaščite ter omogoča dostop do pomoči. Osebe, ki se znajdejo v stiski, povezani z nasiljem, lahko poiščejo pomoč v okviru mreže javne službe socialno varstvenih storitev. Storitve v sistemu socialnega varstva dopolnjujejo socialno varstveni programi na področju preprečevanja nasilja, ki vključujejo v programe materialnih materinskih domov, varne hiše, zatočišča, krizne centre, informiranje in svetovanje, obravnave žrtev spolnega nasilja, obravnava, obravnave povzročiteljev nasilja, telefonsko svetovanje, celostno obravnavo žrtev nasilja, preventivne programe na področju preprečevanja nasilja in drugo.

Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve vsako leto pripravi javni razpis za izvajanje socialno varstvenih programov, s katerim poskuša slediti prepoznanim potrebam na terenu. Poudarjamo, da so vse socialno varstvene storitve in programi žrtvam vojnega nasilja v družini v Republiki Sloveniji na voljo brezplačno. Namen storitev in programov je zaščititi žrtve nasilja v družini, jim nuditi pomoč in podporo ter varen umik iz nasilja ter sredstva za izvajanje socialno varstvenih programov, namreč zagotavlja ministrstvo letno po na tem področju, približno v vrednosti 30 milijonov evrov. Od tega je bilo na področju preprečevanja nasilja in podpore žrtvam nasilja v družini vsako leto sofinanciranih 37 socialno varstvenih programov, leta 2025 pa v skupni višini 5 milijonov 937 tisoč 500, 937000 evrov in letos v skupni višini 6 milijonov 656000 evrov.

Zavedamo se, da je treba pri oblikovanju oziroma spreminjanju sistemov socialne varnosti posebno pozornost nameniti najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, med katere sodijo tudi žrtve nasilja v družini. Zato bomo pri presoji morebitnih zakonodajnih sprememb na področju socialnih pravic skrbno pretehtali rešitve in bomo naredili vse, da ukrepi ne bodo imeli neželenih posledic za žrtve nasilja v družini in da predlagane rešitve ne bodo poslabšale njihovega položaja ali zmanjšale njihove varnosti. Naš cilj je vsekakor pravičnejši obojestranski sistem socialne varnosti, ki prejemnike socialne pomoči aktivno vključuje v družbo in ohranja stik z njo, k čemur stremijo tudi naši predlogi na področju denarne socialne pomoči. Razumemo skrb organizacij, ki vsakodnevno delate z žrtvami nasilja v družini in se soočate s posledicami njihove socialne in ekonomske ranljivosti.

Prav zato želimo zelo jasno še enkrat poudariti pravice do denarne socialne pomoči za žrtve nasilja v družini in druge posebej ranljive skupine se ne bodo omejevale. Takšnega cilja ni in takšnega učinka ne bo. Zavedamo se, da je finančna neodvisnost eden ključnih pogojev, da lahko žrtev nasilja varno zapusti nasilno okolje in začne samostojno življenje. Denarna socialna pomoč v takšnih primerih pogosto predstavlja nujno oporo in pomemben zaščitni mehanizem. Zato ostaja zaveza države, da žrtvam nasilja zagotavlja hiter, učinkovit in neoviran dostop do socialno varstvenih pravic ter drugih oblik podpore.

Kot sem že omenil, se v javnosti ob razpravi o bolj aktivnem vključevanju prejemnikov denarne socialne pomoči v družbo pojavljajo tudi interpretacije, da naj bi bili takšni ukrepi usmerjeni v zmanjševanje pravic najbolj ranljivih. Takšne interpretacije niso pravilne. Namen razprave, ki ravnokar poteka v družbi, ni kaznovanje ljudi v stiski, temveč iskanje načinov, kako okrepiti socialno vključenost posameznikov, kadar je to mogoče, ob hkratnem ohranjanju ustrezne socialne varnosti za vse, ki pomoč potrebujejo.

Pri tem želim posebej poudariti, da sistem socialnega varstva ne more in ne sme prezreti posebnih okoliščin posameznikov. Na področju socialne varnosti oziroma denarnih prejemkov že obstaja ena pomembna varovalka. Veljavna zakonodaja namreč že danes omogoča, da se v primerih nasilja pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ne upošteva materialnega stanja povzročitelja nasilja, če so izpolnjeni zakonski pogoji za njegovo izločitev iz ugotavljanja materialnega položaja. S tem je zagotovljeno, da žrtve pri uveljavljanju socialnih pravic niso odvisne od dohodkov ali premoženja osebe, ki nad njimi izvaja nasilje. To ostaja tudi naše temeljno vodilo v prihodnje. Naš cilj je jasen: zagotoviti socialno varnost tistim, ki jo potrebujejo, ter hkrati spodbujati vključevanje in opolnomočenje ljudi, kjer je to mogoče in smiselno. Žrtve nasilja v družini bodo tudi v prihodnje deležne ustrezne zaščite, njihove pravice do denarne socialne pomoči pa se ne bodo zmanjševale ali omejevale. Verjamem, da nas pri tem povezuje skupen cilj; ustvarjati družbo, v kateri so najbolj ranljivi posamezniki ustrezno zaščiteni, hkrati pa deležni podpore, ki jim omogoča čim bolj samostojno in dostojno življenje. Hvala za pozornost.