Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci in poslanke. Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo zasedalo v ponedeljek. V torek, 13. oktobra 2026, v Luksemburgu.

Prva točka na dnevnem redu bo večletni finančni okvir za obdobje 2028-2034. Svet za splošne zadeve bo ponovno razpravljal o tej točki in kot sem omenila že pri razpravi o Evropskem svetu, bo več o tem znano v soboto, torej jutri, ko bo objavljen revidiran pogajalski okvir irskega predsedstva.

Slovenija bo pogajalski okvir ocenjevala glede na tri ključne elemente. Prvič, glede na višino nacionalnih ovojnic za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko. Drugič, pravično oblikovan sistem vplačil držav članic v proračun EU. In tretjič, glede na izboljšanje implementacijskih pogojev različnih politik in programov v okviru WFO. Več o tem sem že predstavila v okviru prve točke pri obravnavi izhodišč za udeležbo predsednika Vlade na zasedanju Evropskega sveta. Potem pa bo na dnevnem redu torkovega zasedanja tudi točka razno, kjer bodo obravnavani zakonodajni svežnji Omnibus. Predsedstvo bo v okviru teh rednih predstavitev na kratko ponovno poročalo o napredku na področju sprejemanja zakonodajnih sveženj za poenostavitev tako imenovanih omnibus svežnjev. Irsko predsedstvo si prizadeva do konca letošnjega leta doseči politični dogovor v svetu glede štirih odprtih svežnjev. Prvi sveženj je digitalna zakonodaja, drugi okolje, tretji avtomobilska industrija in četrti varnost hrane in krme. Slovenija podpira prizadevanja za poenostavitev zakonodaje s ciljem, da proces prinese konkretne izboljšave in dodano vrednost ter da so enostavnejša pravila čim bolje prilagojena zlasti malim in srednjim podjetjem ter manjšim administracijam. Za Slovenijo je napredek na tem področju ključen za krepitev konkurenčnosti gospodarstva in delovanje enotnega notranjega trga, zato se je s številnimi državami članicami septembra pridružila neuradnemu dokumentu, ki poziva k sistematični poenostavitvi zakonodaje in zmanjšanju neupravičenih bremen, zlasti, kot sem že večkrat ponovila, za mala in srednja podjetja. Pomembno pa je, da se hkrati ohranjajo visoki standardi na področju socialnega varstva, dela, varstva potrošnikov in okolja.

Naslednja točka na dnevnem redu bodo priprave Evropskega sveta, ki bo zasedal 15. in 16. oktobra 2026. Svet za splošne zadeve bo v okviru priprav na to oktobrsko zasedanje voditeljev obravnaval osnutek sklepov Vsebinske poudarke in stališča Slovenije v zvezi s tem sem podrobneje že predstavila pri 1. točki dnevnega reda, ki je bila zaprta za javnost. Svet za splošne zadeve pa se bo v tem okviru seznanil tudi s poročilom o napredku in stanjem na ključnih zakonodajnih področjih. Poročilo o napredku, napredku za oktober 2026 spremlja izvajanje skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2026 in pa tudi spremlja načrt Ena Evropa, en trg v obdobju po junijskem zasedanju Evropskega sveta, ko je bilo obravnavano prejšnje poročilo. Slovenija pozdravlja uvedbo rednega pregleda ključnih zakonodajnih prioritet s poudarkom na dokončanju enotnega trga, saj ta pregled omogoča skupen pregled napredka in prispeva k pravočasnemu reševanju političnih in pa tudi tehničnih ovir v zakonodajnem procesu.

Naslednja točka na dnevnem redu so vrednote Unije na Madžarskem. Gre za obrazloženi predlog v skladu s členom 7 Pogodbe o EU in Svet za splošne zadeve bo v okviru tega postopka ponovno opravil pregled stanja glede spoštovanja vrednot Unije na Madžarskem. Kot veste, je bil postopek sprožen leta 2018 na pobudo Evropskega parlamenta zaradi resnega tveganja kršitev temeljnih vrednot EU na Madžarskem. Od zadnje obravnave junija 2026 je prišlo na Madžarskem do opaznega napredka, nova vlada je naredila konkretne korake na področjih, ki jih zajema ta postopek. Med ključnimi dosežki so pristop k evropskemu javnemu tožilstvu, sprejetje protikorupcijske zakonodaje, izpolnitev pogojev iz uredbe o pogojevanju, na podlagi česar je Evropska komisija že septembra, in sicer 23. septembra letos, predlagala odpravo zaščitnih ukrepov in sprostitev dela kohezijskih sredstev in pa poln dostop do programov Erasmus plus in Obzorja Evropa, s čimer se seveda države članice strinjajo. Slovenija pozdravlja dosežen napredek Madžarske, ki mora biti seveda trajen in celovit. Za Slovenijo spoštovanje skupnih vrednot ostaja temeljni pogoj za medsebojno zaupanje med državami članicami in tudi za delovanje Unije kot celote.

Naslednja točka na dnevnem redu sveta so sklepi o vključujoči demokratični udeležbi in odpornosti skupnosti. Svet za splošne zadeve bo predvidoma brez razprave potrdil te sklepe. Sodijo, ti sklepi sodijo v okvir prizadevanj Evropske unije za nadaljnji, nadaljnjo krepitev demokratične odpornosti, vključujoče demokratične udeležbe in pa zaupanja državljanov v demokratične institucije. Slovenija podpira sprejetje sklepov, meni, da predstavljajo pomemben prispevek h krepitvi demokratičnih procesov in odpornosti naših družb. Številne predvidene ukrepe in usmeritve na nacionalni ravni že izvajamo.

Dotaknila bi se še delovnega kosila, kjer se bomo pogovarjali o politikah EU pred širitvijo. Člani sveta za splošne zadeve bomo imeli tako imenovano prvo, prvi pregled, prvo izmenjavo imeli tako imenovano prvo, prvi pregled, prvo izmenjavo preglednih politik pred širitvijo. To gre za sveženj, ki ga je komisija predstavila v torek, torej 6. oktobra. In kaj bo Slovenija na tem kosilu zastopala? Poudarila bo, da verodostojen proces širitev, širitve, ki temelji na lastnih zaslugah, širitev, za širitev, ki krepi varnost in odpornost Evrope. Slovenija vzporedno z napredkom v širitvenem procesu podpira tudi potrebne prilagoditve politik EU in predhodno postopno integracijo držav kandidatk v politike in pa v enotni trg na področjih, kot so na primer povezljivost, energetika, raziskave, digitalizacija in inovacije. Posebno pozornost bomo namenili tudi učinkom širitve na kohezijsko in skupno kmetijsko politiko in pa na njuno, njuno prihodnje financiranje. Glede vprašanja sposobnosti Unije za ukrepanje je Slovenija odprta za pragmatične rešitve, take rešitve, ki jih omogočajo že veljavne pogodbe Evropske unije, pri čemer je potrebno posamezne predloge presojati od primera do primera. Razprava bo potekala, predvidevamo, tudi o zaščitnih klavzulah. Slovenija načeloma podpira krepitev tovrstnih klavzul v prihodnjih pristopnih pogodbah, predvsem z namenom zagotavljanja trajnosti in pa nepovratnosti reform, ki so sprejete v pristopnem procesu. Menimo, da bi to zagotovilo varnejšo širitev, menimo pa tudi, da zaščitni ukrepi morajo biti jasno opredeljeni, sorazmerni morajo biti tudi pravno, vzdržni pa skladni s pogodbami ter morajo ohranjati načelo enakopravnosti med državami članicami ob pristopu.

Toliko zaenkrat z moje strani. S tem zaključujem in seveda sem odprta za morebitne dodatne komentarje. Hvala.