Hvala lepa.

Samo še eno obvestilo: Jožefa, Jožef Jelen nadomešča Andreja Poglajna.

Evo, mogoče še državni, izvolite, beseda je vaša.

Gospod ____ (državni sekretar): Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Da malo osvežim. Državljan Norveške, Kristjan / nerazumljivo/, je s pomočjo Pravne mreže in demokracije vložil pobudo za oceno ustavnosti 1., 3. in 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah, ki odvzema volilno pravico tujcem, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno bivališče v Republiki Sloveniji, niso pa, niso pa državljani držav članic Evropske unije. Pobudnik navaja, da navedeni členi kršijo načelo pravne države ter pobudnikovo pravico do osebnega dostojanstva in volilno pravico. Ustavnemu sodišču zato predlaga ponovno odločanje o začasnem zadržanju izvajanja zakona in absolutno prednostno obravnavo zadeve. Vlada meni, da presoja ustavnosti 1., 3. in 5. člena navedenega zakona ni utemeljena. Vlada v svojem mnenju povzema razloge, ki so leta 2022 pripeljali do zakonske ureditve tega vprašanja pri nas in hkrati povzema, kako navedeno situacijo urejajo druge države. Pri tem ugotavlja, da članice Evropske unije to vprašanje urejajo različno. Nekatere, kot na primer Francija, Nemčija in Italija, te pravice ne priznavajo. V drugih državah pa je pogosto ta pravica vezana na meddržavno recipročnost. Naj spomnim, da Republika Slovenija z državami iz katerih prihaja največji del tujcev, ki so imeli volilno pravico na lokalni ravni nima meddržavnih sporazumov, s katerimi bi zagotavljala recipročnost, po kateri bi takšno pravico imeli tudi slovenski državljani v teh državah. Republika Slovenija mednarodnih obvez v zvezi s pravico tujcev do volilne pravice na lokalni ravni nima. Svet Evrope sicer pravice tujcev pri politični participaciji na lokalni ravni ureja s konvencijo o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Vendar je Slovenija ni ratificirala. Spremenjene politične in varnostne razmere, ekonomska kriza, porast vseh vrst ekstremizmov in migrantska kriza so proces ratifikacije te konvencije v zadnjih dveh desetletjih povsem zaustavile ne le pri nas, tudi v preostalih državah članicah Sveta Evrope. Zakonodajno-pravna služba je 21. 9. 2026 v svojem mnenju pri zahtevi za presojo ustavnosti istega člena na pobudo skupine poslancev med drugim ugotovila tudi, da se družbene okoliščine v letu 2026 bistveno razlikujejo od okoliščin v letu 2002. Republika Slovenija je polnopravna članica Evropske unije in je s podelitvijo volilne pravice na lokalnih volitvah državljanov držav članic Evropske unije v celoti izpolnila vse svoje zavezujoče mednarodno pravne obveznosti in obveznosti iz pravnega reda Evropske unije. Vlada v svojem mnenju ocenjuje, da iz predhodnih navedenih razlogov in pojasnil izhaja, da 1., 3. in 5. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah niso v neskladju z Ustavo in da je treba zahtevo za začasno zadržanje predpisa zavrniti. Hvala lepa.