Dober dan, hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je proučila predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora, ki so bile pravkar predstavljene. V svojem mnenju je pojasnila, da je tajno glasovanje institut, s katerim državni zbor v okviru svoje volilne funkcije sprejema najpomembnejše kadrovske odločitve. Tajno glasovanje je neločljivo povezano z reprezentativno naravo poslanskega mandata iz 82. člena Ustave. Njegov namen je namreč zagotoviti, da poslanci svojo politično voljo oblikujejo in izrazijo svobodno, brez neposrednih pritiskov in nadzora. Zato mora biti vsak poseg v način izvrševanja poslanskega mandata pretehtan, utemeljen in mora upoštevati tudi ustavni pomen funkcije poslanca. V svojem mnenju je ZPS izpostavila, da načela tajnosti glasovanja ni mogoče razumeti kot absolutno prepoved vsakršnega javnega izjavljanja o vsebini, ki je predmet odločanja, saj bi bila taka prepoved pretirana. Opozorila je tudi, da je treba razlikovati med izjavljanjem, ki je posledica prostovoljne odločitve poslanca, in ravnanji, ki so posledica zahtev po razkritju, dokazovanju oziroma nadzora nad glasovanjem posameznega poslanca. Po oceni ZPS tega razlikovanja predlagana ureditev ne vzpostavlja, pač pa uvaja podroben režim omejitev, ki po oceni ZPS presegajo okvire ukrepanja, ki bi bilo objektivno povezano z varovanjem tajnosti glasovanja. Ta režim omejitev izhaja iz predpostavke, da že zgolj neka določena značilnost glasovnice oziroma ravnanje poslanca pomeni kršitev tajnosti glasovanja in dokazuje obstoj nedovoljenega nadzora. Po mnenju ZPS se zastavlja tudi vprašanje načina ugotavljanja obstoja nedovoljenega nadzora nad glasovanjem. Predlog akta ne določa postopka ugotavljanja kršitev in njihovih pravnih posledic, niti subjekta, pristojnega za njihovo ugotavljanje. Naloge komisije, ki vodi tajno glasovanje, so omejene po veljavni ureditvi. In sicer na izvedbo glasovanja, štetje glasovnic in ugotavljanje izida glasovanja, ne pa tudi na presojo, ali je neko ravnanje poslanca posledica političnih pritiskov. Takšna pooblastila bi po našem mnenju presegala vlogo komisije, ki jo ima v postopku in bi lahko posegala tudi v samo tajnost glasovanja. ZPS je v mnenju posebej opozorila tudi na primerjalno pravni prikaz ureditev v državah Evropske unije. Iz njega namreč ni razvidno, da bi bilo zagotavljanje integritete postopka tajnega glasovanja v teh državah, ki so prikazane, urejeno na način, ki bi bil primerljiv predlaganim rešitvam. Pri zagotavljanju tajnosti glasovanja imajo očitno pomembno vlogo politična odgovornost poslancev, parlamentarna kultura ter splošna postopkovna in organizacijska pravila glasovanja. V pripombah k posameznim členom predloga akta je ZPS v zvezi z uvedbo novih razlogov za neveljavnost glasovnice v zvezi s 1. členom opozorila, da bi odstopanje od novih formalnih kriterijev, ki so predlagani, imelo za posledico neveljavnost glasovnice tudi v primeru, ko bi bila volja poslanca na glasovnici izražena jasno in nedvoumno in tudi ne bi omogočala kakršnekoli identifikacije glasovnice. Opozorila je ZPS, da taka ureditev pomeni konceptualen odmik od načela, da je jasno izražena volja glasovalca prevlada nad strogim formalnim kriterijem. V zvezi s 1. členom je ZPS opozorila tudi na nedoločnost posameznih rešitev, ki bi lahko imela za posledico arbitrarnost pri presoji, ali neka glasovnica velja, s tem pa posledično povzročila tudi neenako obravnavo poslancev pri izvrševanju glasovalne pravice. Izmed pripomb k 2. členu je treba izpostaviti predvsem opozorilo glede prepovedi ponovnega vstopa v glasovalno kabino za poslanca, ki je prevzel glasovnico, a je ni oddal in je prostor zapustil. V zvezi s to rešitvijo se namreč zastavlja vprašanje, kako naj bi se nadzor oziroma ta prepoved izvajala. Morebitne dodatne oblike nadzora nad ravnanjem poslanca bi namreč lahko posegale v izvrševanje pravice do glasovanja ali celo v tajnost postopka glasovanja. ZPS je z vidika jasnosti podala tudi pripombo k 3. členu, ta se nanaša na uporabo naprav pri delu komisije, glede 4. člena pa je opozorila, da je treba razloge za skrajšanje splošnega 15-dnevnega roka za uveljavitev akta vsebinsko bistveno izčrpneje utemeljiti. K predlogu akta so bili vloženi predlogi za amandmaje komisije. Z njimi je upoštevan le manjši tehnični del naših pripomb. V zvezi s temi predlogi amandmajev pa je treba po mnenju ZPS podati dodatno opozorilo k 1. členu, se pravi k predlogu amandmaja k 1. členu. Ta spreminja besedilo nove 3. alineje petega odstavka 91. člena in neveljavnost glasovnice namesto na neupoštevanje navodila na glasovnici, kot je bilo prvotno predlagano, veže na neupoštevanje navodila predsedujočega. Po oceni ZPS je takšna ureditev neustrezna in nejasna. V prvi vrsti, iz te ureditve ni razvidno na kaj naj bi se ta navodila sploh nanašala. Predvsem pa je treba pojasniti, da način, na katerega poslanci na tajnih volitvah glasujejo, določa že sam Poslovnik, in sicer četrti odstavek 91. člena, iz Poslovnika pa tudi ne izhaja, da bi kakršnakoli navodila moral podajati predsedujoči in zato po naši presoji veljavnosti glasovnice oziroma presoje tega vprašanja ni mogoče vezati na upoštevanje ali neupoštevanje navodil predsedujočega. ZPS pri tem opozarja tudi, da je upoštevanje, da je neustrezno sklicevanje na navodila vsebovano tudi v peti alineji istega odstavka, njegove spremembe pa, njene spremembe pa niso predlagane, to je vse.

Hvala.