Hvala. Torej, ja, saj v resnici že na podlagi tega, da nimamo zunanjih vabljenih vemo, da gre za eno stvar, ki jo moramo urediti poslanci sami med sabo. Vsi poznamo zgodbo, ki se je zgodila na začetku tega mandata z označevanjem glasovnic. Ne glede na to, da smo takrat slišali argumente, da se to počne že od nekdaj, moram osebno reči, da sem v tej hiši že 13. leto pa se mi kaj takega osebno v nobeni od poslanskih skupin, katere članica sem bila, ni nikoli zgodilo, zato se mi taka stvar v resnici zdi nepojmljiva. Zdaj, to, kar smo prinesli na mizo, je posledica tega dogajanja, in sicer se predlagajo spremembe Poslovnika na način, da bi v prihodnje takšno označevanje glasovnic, predvsem pa to, kar je v okviru tega dogajanja posebej pomembno, da bi vse kakršnekoli načine nadzora nad tajnim glasovanjem odpravili, da se Poslovnik popravi na način, da ob zaznavanju kakršnegakoli označevanja glasovnic katerekoli strani to povzroči neveljavnost glasovanja. Trenutno, kot smo lahko videli, je v bistvu v tem oziru v našem poslovniku nekakšna pravna praznina. Namreč, trenutno Poslovnik določa samo, da v kolikor je volja poslanca iz posamezne glasovnice razvidna, je to to in takšna glasovnica je veljavna. Enako velja pa tudi za sam postopek glasovanja, kjer ni urejeno, kako se ravna z glasovnicami, posamezen poslanec lahko to glasovnico tudi nese ven iz dvorane, če hočete ven iz kabine, jo kaže drugim, jo fotografira in podobno. Zdaj smo se lotili torej spremembe prav 91. člena Poslovnika Državnega zbora na način, da se tajnost glasovanja postavi kot absolutno procesno pravilo. To pa pomeni, še enkrat poudarjam, ne zgolj varovanje razkritja opredelitve posameznega poslanca kako je glasoval temveč tisto, posebej moram to poudariti, da onemogočimo nadzor pri tajnem glasovanju nad posameznim poslancem. Torej, kot sem že rekla, posledica takšnega označevanja bi bila neveljavnost glasovanja. Določamo, da mora biti postopek glasovanja izveden na takšen način, da se zagotovi nerazločljivost glasovnic kot bistveni element tega jamstva tajnosti. In da kadar so na glasovnicah naknadno dodani znaki risbe, besede, besedila, karkoli ali pa recimo fotografiranje glasovnic, iznos ali vnos praznih ali pa izpolnjenih glasovnic, uporaba drugih pisal in tako naprej, da je to podrejeno načelu tajnosti glasovanja in povzročijo neveljavnost. Torej, po novem bi poslovnik določal, da je neveljavna glasovnica, na kateri je poslanec glasoval drugače, kot je napisano v navodilu oziroma kot ga kot da navodilo predsedujoči. Torej na glasovnici, na kateri so kakršnikoli znaki risbe ali besede oziroma besedilo poleg tistih, ki so potrebni za predlog in opredelitev oziroma izraz volje torej obkrožena besedica za ali obkrožena besedica proti in da se glasovnice izpolnjujejo, spisali določene barve, ki jih zagotovi komisija. Določi se tudi prepoved fotografiranja in kazanja glasovnic ter njihov iznos in vnos. Hkrati pa popravljamo tudi 93. člen, namreč premnogokrat, premnogokrat doslej se je zgodilo, da je komisija odšla na štetje glasovnic in še preden se je komisija vrnila v glavno dvorano Državnega zbora, preden so bili poslanci seznanjeni z rezultati tajnega glasovanja, so premnogokrat že nekateri mediji poročali o tem, kakšen je rezultat glasovanja. To pa pomeni, da je potrebno tudi pri samem štetju glasovnic zagotoviti še vedno do razglasitve rezultata to tajnost. To seveda ne pomeni, da ni možno po končanem glasovanju in po razglasitvi rezultatov, tako kot doslej, na podlagi informacij javnega značaja zainteresiranih oseb dostopati do teh glasovnic in jih tudi pregledovati, to ni v ničemer sporno in se v ničemer ne spreminja, pomembno pa je, da je onemogočena identifikacija posameznega glasu posameznega poslanca. Zakaj? Namreč trdno stališče Poslanske skupine Svoboda je v tem, da sam poslanec ni odposlanec stranke, ali pa delegat stranke, ali pa nek izvrševalec volje, ali stranke ali pa volivcev, ampak je, tako kot piše v ustavi, predstavnik vsega ljudstva in zato pri njegovem odločanju ne more biti vezan na kakršnakoli navodila iz katerekoli strani. Prav zaradi tega so določene vrste glasovanj in te so izbrane v našem sistemu zelo restriktivno zaščitene z institutom tajnosti glasovanja. Zdaj, za 1. septembra je vladajoča koalicija prvošolčkom delila Ustavo. Pomeni, da se s tem vseeno pokaže nek odnos, čeravno se te ustave v tej hiši ne spoštuje vedno, vendarle pa se kaže nek odnos. Pisci te Ustave, upam, da se vsaj tu lahko strinjamo, so neke pravne avtoritete s tega področja, so ljudje, ki jim gre zaupati, saj so vendarle napisali ustavo, ob nastanku naše države in ta ustava velja še danes. Pomeni, pomeni, je tudi napisana tako, da izkazuje to strokovnost. In že pisci Ustave so zelo restriktivno pristopili k temu katera glasovanja v tej hiši so tajna. Namreč, načeloma velja, da so glasovanja praviloma javna samo pri točno določenih, izpostavljenih glasovanjih kjer so pisci ustave že na podlagi predhodnih izkušenj lahko predvidevali, da bi prišlo do posameznih pritiskov na posamezne poslance, na poskuse vplivanja na njihovo voljo, na poskuse, če hočete tudi podrejanja v teh eksaktnih in posamezno določenih primerih so se pisci naše ustave odločili, da mora biti glasovanje tajno. Zakaj? Ne zaradi tega, da bi onemogočili neko transparentnost, ampak ravno zaradi tega, da bi jo omogočili, d Da je dejansko izvrševanje poslanskega mandata posameznega poslanca samostojno, da se lahko odloča s svojo glavo tudi v primerih, ko ta njegova volja morebiti ni enaka volji njegove stranke ali pa poslanske skupine, predvsem pa, da bi onemogočali neke kupčije s strani nekih zunanjih deležnikov, ki bi poskušali vplivati ali na poslance ali na poslanske skupine, ali pa tudi na stranke, da bi kontrolirali njihovo glasovanje in s tem poskušali na čudne načine vplivati na to voljo. Poslancu mora biti zagotovljena neodvisnost presoje, poslancu mora biti zagotovljeno svobodno izvrševanje njegovega mandata, tako določa ta ista Ustava, in mora kot predstavnik vsega ljudstva, ki jim je nazadnje tudi odgovoren, saj so ga v to hišo poslali odločati po lastnem premisleku, z lastno odgovornostjo, po svoji presoji, tako kot meni, da je najbolj prav. Vem, da so se v zadnjem času pojavile tudi neke debate, ki znajo biti zelo všečne ali pa zelo popularne, da, zakaj vendarle sploh imamo tajno glasovanje, da bi vsa glasovanja morala biti javna, da mora biti vsak glas popolnoma sledljiv. Pa vendarle sem prepričana, da v teh primerih, ki so tu posebej omejeni, javnost glasovanja dejansko v praksi povzroči, ne samo v teoriji, povzroči tudi ravno nasprotni učinek, saj lahko na ta način vodstva stranke ali kdorkoli drug bistveno učinkoviteje nadzorujejo, da tako rečem, lojalnost posameznih poslancev, izvajajo politične pritiske ali pa celo pogojujejo neke prihodnje kandidature ali pa neke sankcije za to, če posamezen poslanec želi v posameznem glasovanju glasovati drugače, kot pa se je odločila politična stranka. To je v resnici zaščita posameznega poslanca pred njegovo lastno, tako lahko rečemo, neko politično stranko, ne pa to, kar se želi prikazati, zaščita neke politične strukture pred javnostjo. Kot rečeno, javnost lahko po končanem glasovanju še vedno preverja glasovnice tajnega glasovanja.

Torej, zdaj konkretno, če se vrnem na to glasovanje, ki se je zgodilo v tem mandatu, kjer so posamezni poslanci, dajmo reči, na kreativen način izražali svojo voljo, bi mogoče pa vendarle nekako se obrnila tudi na to, kaj je bilo potem po tem dogajanju nekako med poslanci izrečeno, kaj so bili pretekli dogodki. Kot sem že uvodoma poudarila, sama nikoli nisem doživela tovrstnih nekih zahtev s strani moje poslanske skupine kadarkoli v teh treh oziroma v tem četrtem mandatu, da bi bilo potrebno kakorkoli izkazovati lojalnost stranki ali poslanski skupini. Se je pa to nekajkrat predhodno že zgodilo. In tu bi posebej želela opozoriti na leto 2018, ko je bil predsednik Državnega zbora gospod Matej Tonin. In so se tudi, so se tudi pojavile špekulacije, da je določena poslanska skupina nadzorovala tajnost glasovanja svojih poslancev. In takrat je gospod Tonin izrecno opozoril vodje poslanskih skupin, da morebitno podpisovanje, označevanje ali slikanje glasovnic pri volitvah predsednika vlade pomeni kršitev nekaterih členov Ustave in Kazenskega zakonika. To je povedal gospod Tonin. Ob tem je tudi opozoril, da morebitno podpisovanje, označevanje ali slikanje glasovnic, ki določajo tajnost volitev predsednika vlade, svobodni mandat poslanca in da zagotavljajo svobodno pravico, da to pomeni tudi kršitev člena Kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje kršitve tajnosti glasovanja. In ob tem še dodal, da se zaradi tega lahko razveljavi izvolitev predsednika vlade v postopku sodnega varstva. Takrat je gospod Tonin tudi spomnil na prakso v Nemčiji, ko so poslanci pri volitvah kanclerke slikali svoje glasovnice in jih objavljali na družbenih omrežjih, predsednik parlamenta pa je to prakso takrat v Nemčiji najostreje kaznoval s finančno kaznijo poslancev. Tonin je dejal: Poslanci imajo ustavno in zakonsko zagotovljene pravice. Kot predsednik Državnega zbora pa sem dolžan te pravice tudi braniti. Torej ob tem pa, in sem vesela, da je kolega Žakelj danes z nami, ker bom ravno njega seveda citirala, se bo lahko potem odzval. Torej, kolega Žakelj je rekel, seveda sem označil s krogcem, da sem Stevanovića izvolil. Pa to še ni toliko pokazatelj tega, ampak bolj skrbijo tisti poslanci, ki niso želeli priznati, da so označevali glasovnice. Zakaj? Zato ker to zelo jasno pove, da se zavedajo tega, kaj so storili, da so se v resnici s podreditvijo takšnim zahtevam odrekli lastni integriteti. Da so se s podreditvijo takšnim zahtevam odrekli temu, da so predstavniki vsega ljudstva in pristali na to, da so pri določenem glasovanju zgolj in samo od poslanci svoje stranke ali pa poslanske skupine, če želite. In to je z vidika poslanca, ki je šel zavestno v kandidaturo, vedel kaj so njegove naloge, za moje pojme pa, to je zdaj pa moje osebno stališče, izjemno, izjemno sporno in volivci, ki so takšnega poslanca volili, so lahko tudi izjemno razočarani. Ob tem bi mogoče spomnila še tudi na besede bivših predsednikov Državnega zbora, na primer Milana Brgleza ali pa gospoda Pavla Gantarja. Gospod Brglez je za Večer povedal, da bi takšno glasovanje razveljavil, če bi se to zgodilo v času, ko je sam predsedoval državnemu zboru. Tudi gospod Pavel Gantar je rekel, da je označevanje glasovnic, citiram: "Moralno in politično sporno, saj je načeta tajnost glasovanja. Če označene glasovnice sovpadajo s številom poslancev teh strank, je precej očitno, kdo je označeval glasovnice in popotnica ob takšnem glasovanju je slaba." - tako je dejal Gantar.

Zdaj, če mogoče samo na hitro pogledamo tudi primerjalno ureditev, raziskovalni sektor je pripravil eno raziskovalno nalogo na to temo. Tukaj jaz sem to podrobno pregledala in seveda lahko ugotovim, da so številne države, kjer je na tak ali drugačen način zagotovljena tajnost glasovanja v smislu, da imajo označbe na glasovnici za posledico njeno neveljavnost. Zdaj, če mogoče samo na hitrico pregledamo te držav. Recimo v Belgiji imajo takšno ureditev. da vsak znak oziroma znamenje na glasovnici, ki bi se ga dalo povezati s posameznim poslancem, pomeni kršitev tajnosti glasovanja in pomeni tudi neveljavno glasovnico. Na Češkem je določba celo, da mora komisija za volitve pripraviti pisala, ki sicer niso vsa popolnoma enaka, vendar pa vsa pišejo modro, z enakim namenom torej zagotovitve tajnosti glasovanja. V Estoniji lahko vsak poslanec izpodbija postopek ali rezultat glasovanja pred pristojnim organom oziroma komisijo. Če pride do označevanja glasovnic. Tudi v Evropskem parlamentu, vsakršne označbe na glasovnici pomenijo njeno neveljavnost. V Franciji po skladno z Zakonom o volitvah, ki glede splošnih volitev prepoveduje označevanje glasovnic. Glasovnice, ki ne vsebuje jasne volje, iz katerih je mogoče ugotoviti identiteto volivca, ki so napisane na nekih glasovnicah ali kuvertah z notranjimi ali zunanjimi prepoznavnimi znaki se pri glasovanju ne upoštevajo. Ravno tako so podobne določbe na Irskem, v Italiji., če grem naprej, tudi na Madžarskem, Nemčijo sem že danes omenila, tudi Portugalska ima takšne določbe, tudi Slovaška, Španija, Švedska, da ne naštevam vsake posebej. Lahko pa tudi, če ima kdo od kolegov še kakšno vprašanje ali pa dilemo na to temo. Torej, če nekako sklenem. Z razlogom, so določena redka glasovanja v Državnem zboru označena kot tajna glasovanja in po našem trdnem prepričanju morajo biti kot takšna tudi izvedena. Ne zato, da bi se kogarkoli nadzorovalo. Zato, da se zaščiti mandat posameznega poslanca, da se mu omogoči njegova prosta presoja, da se mu omogoči glasovanje skladno z njegovim prepričanjem, z njegovim premislekom in da se onemogoči strankarska disciplina, pritiski na poslance in tako naprej. Zelo poveden je zapis nedavno odstopljene državne sekretarke iz vrst Demokratov, gospe Teje Košir, ki je v svojem zapisu na Facebooku ravno tako govorila tudi o tem, ali je kot poslanki omogočeno, da ravna po svoji vesti, glasuje po svoji vesti, da lahko znotraj poslanske skupine uveljavlja lastne razmisleke, lastno svobodno voljo ali ne. In tudi ta zadnji primer, to je prejšnji teden, se je zgodilo ta zapis, nam mora dati misliti, da je nekaj narobe, če posameznemu poslancu to ni onemogočeno. Hvala lepa.