Hvala.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Gospa Petra Komel, izvolite.

Petra Komel (ZPS): Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika ter pripravila pisno mnenje. V svojem mnenju je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da so posamezne rešitve v predlogu zakona sporne z vidika načela legalitete, zlasti zaradi njihove nedoločnosti in medsebojne neusklajenosti. Posebej smo izpostavili pooblastilo vladi za določitev dodatnih izjav kot pogojev za nastanek pravice ponudnika do povračila sredstev za unovčeni bon, saj predlog zakona za takšno podzakonsko urejanje ne določa ustrezne vsebinske podlage in meril, ter ureditev obdelave osebnih podatkov, pri kateri niso dovolj natančno opredeljeni namen in obseg njihovega zbiranja, vir njihovega pridobivanja ter način in obseg povezovanja evidenc. S sistemskega vidika smo opozorili, da predvidena ugotovitvena odločba tržnega inšpektorata ni skladna s pravno naravo inšpekcijskega odločanja, saj so inšpekcijske odločbe praviloma konstitutivne in se z njimi odloča o obveznosti stranke, ne pa zgolj ugotavlja dejansko stanje. Kot morebiti ustavno sporno določbo pa smo izpostavili tudi vezanost vrnitve dobroimetja s strani FURS na pravnomočnost inšpekcijske odločbe, saj je s tem uresničitev pravice upravičenca odvisna od poteka postopka, na katerega sam nima vpliva. Z nomotehničnega vidika smo opozorili zlasti na združevanje različnih vsebinskih sklopov v posameznih členih, nejasno hierarhično strukturo določb ter nepotrebno ponavljanje zakonskega besedila.

V zvezi s predlaganimi amandmaji Poslanske skupine Svobode Zakonodajno-pravna služba ugotavlja, da so pripombe ZPS v večjem delu upoštevane ter da je predlagana ureditev bistveno jasnejša in natančnejša. Ne glede na navedeno pa opozarjamo, da bi bilo z nomotehničnega vidika smiselno novi 2.b člen še dodatno razdeliti na več različnih členov, saj poleg ponudnikov kulturnih dobrin ureja tudi financiranje in unovčenje kulturnega bona. Dodatno bi bilo treba proučiti tudi ureditev verifikacije upravičenca. Predlagana določba namreč določa konkreten način verifikacije, medtem ko iz obrazložitve amandmaja izhaja, da je ta model zgolj eden izmed možnih. Če je določen način verifikacije predpisan z zakonom, ga bo namreč treba pri izvajanju zakona upoštevati. V 4. členu predloga zakona v okviru prekrškovnih določb pa bi bilo treba v prvih dveh alinejah prvega odstavka dodati sklic na določbe zakona, ki določajo prepovedi, katerih kršitev se sankcionira. Hvala.