Hvala lepa.

Torej, spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice ministrstva in predstavnica Računskega sodišča.

Torej, proračunske dokumente smo prejeli predvčerajšnjim. Včeraj so bili predstavljeni v Državnem zboru s strani predsednika Vlade in ministra za finance. Torej, za začetek naj samo povem, da to, kar bom jaz, o čemer bom danes razpravljal, vključno z vprašanji, je prvi pogled in ne dokončna ocena. Zato bom danes vprašanja omejil na tiste točke, ki so po moji presoji ključne in na katere je mogoče odgovoriti z enim podatkom.

Začel bom s tem, kar je v teh, kar v teh proračunih je in s tem, česar v njih ni. Prvo, ukrepov ni. Štiri mesece, ves čas debate o rebalansu za 2026 poslušamo, da ukrepi za uravnoteženje javnih financ prihajajo. Ob rebalansu za leto 2026 ni bilo nobenega takega ukrepa, to sem večkrat povedal. Obrazložitev pa jih je napovedovala za prihodnji dve leti. Ti dve leti imamo sedaj pred sabo. V gradivih, ki smo jih prejeli, ni nabora ukrepov, ni zneskov in ni fiskalnih učinkov po letih.

Drugič, proračun za leto 2027 ni zaprt z ukrepi, ampak s prodajo državnega premoženja. V bilanci prihodkov je namreč 303,1 milijona evrov načrtovanih prihodkov od prodaje zgradb in prostorov. Lani je bilo iz tega naslova realiziranih 5,8 milijonov, v sprejetem proračunu za leto 2027 pa je bilo načrtovanih 5,3 milijone. Zdaj pa jih je 303 milijone. Brez te ene postavke, torej prodaje državnega premoženja, ki ga mimogrede enkrat samkrat prodaš, pa nikoli več, primanjkljaj v sprejetem za leto 2027 ne znaša 2,87 odstotka BDP, ampak 3,24 odstotka. Minister je včeraj v Državnem zboru dejal, citiram: "Prihodkov ne napihujemo, da bi lepše izgledali odhodki." O tej postavki bom danes vprašal podrobneje.

Tretjič, plače. Za stroške dela je načrtovanih 2 milijardi 251,6 milijona evrov, kar je po navedbi obrazložitve 1,2 odstotka več kot v sprejetem proračunu za isto leto. V istem kompletu gradiv pa vlada predpostavlja, da bodo plače v javnem sektorju prihodnje leto zrasle za 6,5 odstotka. Obrazložitev sama našteje, kaj maso plač žene navzgor; dvig julija 2027, celoletni učinek decembrskega dviga, torej ta, ki se obeta čez dva meseca, uskladitev plačnih razredov, redna napredovanja in višja minimalna plača. Predsednik vlade je včeraj povedal, da se število zaposlenih ne zmanjšuje, minister pa, da zakon ne določa linearnega znižanja zaposlenih. Enako število zaposlenih in zakonsko določeni dvigi ne morejo dati enoodstotne rasti mase plač. Torej, ali je v ozadju ukrep, ki ni povedan ali pa načrt ni realen.

Četrto in to je po moje najpomembnejše za današnjo razpravo oziroma za to komisijo. Po prenovljenih evropskih fiskalnih pravilih ključni kazalnik ni višina primanjkljaja, ampak dopustna rast neto izdatkov po večletni poti srednjeročnega fiskalnega strukturnega načrta 2025 do 2028, torej leti 2027 in 2028 sta zadnji dve leti te poti. Minister je včeraj dejal, citiram: "Slovenija ima srednjeročno fiskalno strukturni načrt za obdobje 2025 do 2028, ki določa najvišjo dovoljeno rast neto izdatkov, proračuna ga upoštevata.# To je izrecna trditev o skladnosti izračuna, ki bi jo podprl v gradivih seveda ni.

Ob tem opozarjam na nekaj, kar predvsem ta komisija danes ne sme spregledati. Namreč, Vlada mora do 15. oktobra, torej čez osem dni, Evropski komisiji posredovati osnutek proračunskega načrta in ta dokument, ta izračun obvezno vsebuje. Evropska komisija pa seveda potem o njem sprejme mnenje in obrestni neskladnosti lahko zahteva revidiran osnutek. Proračunskih dokumentov, o katerih danes razpravljamo, ni mogoče pripraviti neodvisno od tega načrta, ker morata izhajati iz istih projekcij. Ta izračun torej obstaja oziroma mora obstajati, vprašanje je, zakaj ga prej dobi Bruselj kot Državni zbor?

Peto. Lanska izpraznitev demografske rezerve se vrača. Obveznosti države do pokojninske blagajne se glede na letošnje leto zvišujejo za kar 489 milijonov evrov. Minister je včeraj to predstavil kot dosežek, ko je dejal, da za pokojninsko blagajno namenjamo tretjino več kot letos. To drži, je pa posledica tega, da je bila rezerva, iz katere je bilo lani pokritih 176 milijonov evrov, porabljena do zadnjega evra. Enkratni vir se porabi enkrat, obveznost ostane vsako leto. In naj dodam, da v obrazložitvi predloga Zakona o izvrševanju proračunov Ministrstvo za finance samo zapiše, da proračunski skladi pomenijo odmik načela transparentnosti, in da se pri njih ne prikazuje dejanski namen porabe. S tem se strinjam in prav to smo tej Vladi očitali ob rebalansu.

In še šesto. Za leto 2028 smo agregate prvič slišali šele včeraj z govornice. Splošnega dela proračuna za leto 2028 z bilanco prihodkov in odhodkov med posredovanimi gradivi namreč ni. Rok za amandmaje k temu proračunu pa se izteče 16. oktobra. Po mojem mnenju bi morala komisija od Vlade zahteva, da ta dokument predloži. Iz številk, ki smo jih slišali, pa izhaja še nekaj, primanjkljaj se v letu 2028 zniža za 598 milijonov evrov, prihodki v istem letu zrastejo za 644 milijonov, odhodki pa se zvišajo torej za 45 milijonov. Celotno izboljšanje torej prinesejo prihodki, z odhodkovne strani ne pride niti en evro, in še enkrat, to ni konsolidacija z ukrepi, to je konsolidacija z gospodarsko rastjo. Toliko za uvod, zdaj pa prehajam na vprašanja.

Prvi sklop vprašanj je o prodaji državnega premoženja. Torej, v bilanci prihodkov za leto 2027 je na koncu 7200 načrtovanih 303,1 milijona evrov prihodkov od prodaje zgradb in prostorov. Katere nepremičnine to so? Prosim za seznam z ocenjenimi vrednostmi in predvideno dinamiko prodaje po četrtletjih. Zdaj, potem, ko mi boste na to odgovorili, bom seveda podvprašanja še glede prodaje tega premoženja. Drugo vprašanje v tem sklopu pa je, v istem letu sekund 4200 nakup zgradb in prostorov zvišuje za 170,3 milijone evrov. Podprogram, Prostorski in drugi pogoji za delo državnih organov pa 56,9 na 187,1 milijonov evrov. Torej, zakaj država v istem letu proda za 303 milijone in kupuje za 170 milijonov evrov nepremičnin. Toliko za začetek. Jaz imam še kar nekaj vprašaj, ampak ne bi nadaljeval, ker imam slabe izkušnje s tem, ko postavim deset vprašanj naenkrat, ker ne dobim potem nobenega odgovora.