Hvala lepa za besedo predsednica, spoštovane poslanke, poslanci.

Predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027 in predlog državnega proračuna za leto 2028 skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti odražata zaveze iz koalicijske pogodbe za mandat 2026-2030. Bistvo teh zavez je usmerjanje aktivnosti v zagotavljanje stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ, v spoštovanje fiskalnih pravil Evropske unije, postopno zniževanje javnega dolga in učinkovito podporo črpanju evropskih sredstev. Vlada je pri pripravi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti upoštevala jesensko gospodarsko napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki kažejo, da je slovensko gospodarstvo v letu 2026 v dobrem položaju. Gospodarska rast se nadaljuje tudi v letih 2027, ko je načrtovana v višini 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda in tudi v letu 2028 po sedanjih projekcijah naj bi bila rast 2,3 odstotka bruto domačega proizvoda. V prihodnjem obdobju se nadaljuje napoveduje nadaljnja rast investicij, nadaljevala se bo investicijska aktivnost države z obnovami po naravnih nesrečah, s pospešenim črpanjem sredstev iz večletnega finančnega okvira v obdobju 2021- 2027, s financiranjem prometa in prometne infrastrukture ter z vlaganji v obrambo in zaščito. Pri pripravi proračunov smo upoštevali tudi ukrepe za obvladovanje rasti odhodkov. Na nekaterih področjih smo prilagodili dinamiko izvajanja investicij, če se te niso izvajale skladno z dinamiko, predvideno ob sprejemu zakonov. Hkrati smo pri posameznih zakonskih obveznostih preverili možnosti za zmanjšanje njihovega učinka. Kadrovske kapacitete bomo prilagajali dejanskim potrebam, zlasti bomo zagotavljali kadre tam, kjer so potrebe največje, drugje pa izkoriščali naravni odliv, prerazporeditve, digitalizacijo in racionalizacijo procesov. Skupni cilj vseh teh ukrepov je enak: zagotoviti vzdržen državni proračun, uskladiti rast odhodkov z dejanskimi potrebami in finančnimi možnostmi države.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2027 so prihodki načrtovani v višini 17 milijard evrov, kar je za slabih 500 milijonov evrov oziroma 3 odstotke več od ocenjenih prihodkov za leto 2026. Pričakovana so zvišanja davčnih prihodkov za približno 679 milijonov evrov oziroma za 5 odstotkov in kapitalskih prihodkov, ki se višajo za približno 257 milijonov in so bistveno višji. Nižje prihodke pa načrtujemo v letu 2027, predvsem iz naslova prejetih sredstev Evropske unije, ki bodo nižji za skoraj 286 milijonov oziroma dobrih 17 odstotkov, predvsem zaradi zaključevanja prilivov iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost. Nedavčni prihodki naj bi bili nižji za 179 milijonov evrov oziroma 15,8 odstotka, predvsem zaradi nižjega predvidenega vplačila čistega dobička SDH v proračun in dividend elektro podjetij ter nižjih obresti iz naslova vezanih evrov depozitov. V predlogu proračuna za leto 2028 so prihodki predvideni v višini 17,7 milijard evrov in bodo od ocenjenih prihodkov za leto 2027 višji za 644 milijonov oziroma 3,8 odstotka. Tudi v tem letu se spremembe odhodkov pričakujejo pri davčnih prihodkih, ki bodo višji za približno milijardo oziroma dobrih 7 odstotkov. Nedavčni prihodki bodo višji za okrog 16 milijonov, nižji pa bodo predvsem prihodki iz naslova prejetih sredstev Evropske unije za okoli 160 milijonov in kapitalski prihodki za slabih 200 milijonov evrov. Ob tem je izrecno treba poudariti, da zvišanje prihodkov niti v letu 2027 niti v letu 2028 niso posledica novih ali višjih davčnih obremenitev prebivalstva ali gospodarstva, temveč zgolj posledica gospodarske rasti. Na področju odhodkov se tako v letu 2027 kot v letu 2028 predvideva poraba okoli 19,4 milijarde evrov. S predlogom sprememb proračuna za leto 2027 in proračuna za leto 2028 se zagotavlja financiranje mednarodno prevzetih obveznosti Republike Slovenije, zlasti na področju vlaganj v obrambo in zaščito. Niso pa vlaganja v obrambo in zaščito edini odhodki, ki se krepijo, temveč se kot protiutež predvideva okrepitev vlaganj tudi v druge pomembne politike družbenega življenja, predvsem v promet in prometno infrastrukturo, pa tudi v pokojninsko varstvo ter znanstvenoraziskovalno dejavnost. Proračunski primanjkljaj se v letu 2027 ocenjuje na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 2028 pa na 2 odstotka bruto domačega proizvoda. Zadolževanje je v letu 2027 načrtovano v višini 6,4 milijarde evrov oziroma 1,4 milijarde evrov več kot v letu 2026. V letu 2028 pa se načrtuje zadolževanje v višini 5,9 milijard evrov, kar je 575 milijonov oziroma skoraj 9 odstotkov manj kot v letu 2027. V prihodnje bodo aktivnosti usmerjene tako v znižanje proračunskega primanjkljaja kot tudi v zniževanje dolga sektorja država v razmerju do bruto domačega proizvoda, in sicer najmanj pol odstotne točke letno. Slovenija je sicer bistveno manj zadolžena od povprečja EU in evrskega območja. Samo za ilustracijo: dolg Slovenije je konec leta 2025 znašal 5,1 odstotka bruto domačega proizvoda, kot navedeno, v naslednjih letih se znižuje za pol odstotne točke v vsakem letu.

Ob koncu bi želela poudariti, da proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028 ustvarjajo ustrezno podlago za nadaljevanje podpore ugodnim gospodarskim trendom za še močnejše gospodarstvo in s tem za boljše življenjske možnosti za vse državljanke in državljane, hkrati pa se krepi učinkovitost države ob ohranjanju socialne varnosti, izboljšanju javnih storitev, pa tudi z zagotavljanjem pogojev za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. In ob koncu še dostavek glede spoštovanja določil 20. člena Zakona o javnih financah v primeru finančnega načrta Računskega sodišča. V danes obravnavanih dokumentih je zajet Predlog finančnega načrta Računskega sodišča v obsegu koliko pa je le to predlagalo. Vlada pa je v obrazložitvi gradiva podala primerjavo tega finančnega načrta s predlogom, kakršen bi bil oblikovan, če bi tudi za tega proračunskega uporabnika veljala enaka pravila kot za ostale. Hvala lepa.