Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni.

Torej, kot vemo, je poslanstvo Ministrstva za kulturo, da opravlja naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev, slovenskega jezika, kulturne raznolikosti in človekovih pravic ter verske svobode. Ministrstvo za kulturo svoje poslanstvo opravlja skupaj z organom v sestavi z Arhivom Republike Slovenije... / izklop mikrofona/ poslanstvo Ministrstva za kulturo je torej skrb za slovensko kulturo v najširšem pomenu besede, zato načrtovane spremembe sprejetega proračuna... odražajo razumevanje kulture v vsej njeni raznolikosti in veličini njenega razpona od človekovega umetniškega ustvarjanja do njegovih duhovnih, bivanjskih razsežnosti, vključno s poudarjanjem slovenskega jezika kot temelja slovenske narodne in državotvorne zavesti. V času spreminjajočih se pogojev znanja, ko njegov vir vse pogosteje postajajo tehnološki stroji, je zavest o tem, da so izvirna človekova misel, beseda, zvok ali podoba, temelji obstoja neke skupnosti, družbe, celo civilizacije, zato je treba to dejstvo še toliko bolj poudarjati in spodbujati. Spremembe proračuna upoštevajo izhodišče o podpori neposredni ustvarjalnosti in zagotavljanju tehničnih in prostorskih pogojev, ki bodo to omogočili. V tem pogledu bo posebna pozornost, posvečena tudi plesni umetnosti, ter podpori vlaganjem v kulturno infrastrukturo tako na državnem kot lokalnem nivoju. Navedene spremembe sledijo stališču, da je spoštovanje narodove kulturne dediščine, torej odnos do naše preteklosti, pogoj za bogato kulturno prihodnost, zato se krepijo tudi nekatera sredstva za obnovo kulturnih spomenikov, tako v lasti RS, kot v občinski ali zasebni lasti. Največja pozornost bo usmerjena v decentralizacijo kulturnih vsebin in njihovo dostopnost na celotnem ozemlju Republike Slovenije, zato je krepitev tako kulturnih dejavnosti kot infrastrukture na lokalni ravni še toliko bolj pomembna. V kolikor bodo to omogočale ustrezne zakonske podlage, bodo razpisi prilagojeni tudi Slovencem v zamejstvu in svetu. saj tudi s financiranjem želimo uveljaviti spoznanje o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, da se torej slovenska kultura ne konča na mejah države Republike Slovenije. Za zagotavljanje najširše možne dostopnosti slovenske kulturne ustvarjalnosti je na eni strani odločilna dobro načrtovana mreža gostovanj javnih zavodov na teritoriju Republike Slovenije, na drugi pa okrepljeno delovanje lokalnih inštitucij in društev, vključno z ljubiteljsko dejavnostjo. Vsem tem je namenjena dodatna finančna pozornost, saj je to predpogoj za uspešno izvedbo projekta, s katerim načrtujemo širjenje kulture med mladimi, s tako imenovanim kulturnim bonom, ki bo med najpomembnejšimi ukrepi na področju kulture. Mladi so tisti, ki bodo pisali prihodnjo zgodovino slovenske umetnosti in kulture, zato jim mora biti posvečena posebna pozornost, še posebej, ker se soočamo z upadanjem bralne pismenosti in znanjem slovenščine med šolajočo se mladino, zaradi česar so potrebni tudi posebni projekti za dvig bralne kulture in zavesti o znanju maternega jezika kot temelja, ki določuje našo osebno in narodno identiteto, našo misel in besedo, prek njih pa tudi naš odnos do drugega, torej do sočloveka, naše kulturne dediščine, ustvarjalnosti in države. Financiranje slovenske kulture bo v prihodnjih letih načrtovano tako, da se bi povečal delež sredstev, namenjen kulturnim vsebinam in programom, saj se trenutno soočamo z dejstvom, da je velik del sredstev v proračunu Ministrstva za kulturo namenjen stroškom dela. Poleg navedenega je treba poudariti še dejstvo, da Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije z letom 2027 prevzema tudi nekatere nove zakonsko predpisane obveznosti, med njimi financiranje Slovenske tiskovne agencije, ki je bila predhodno financirana prek Urada vlade za komuniciranje. Vsa navedena izhodišča kulturne politike oziroma financiranje kulture v prihodnjih letih pričujejo o potrebi, da kultura znova postane srce slovenskega naroda. Od Trubarjevega nagovora ljubi Slovenci dalje, je bil zlasti naš jezik tista nit, ki nas je povezoval najprej v etnično skupnost, nato spodbujal našo narodno zavest in nas nazadnje pomagal sooblikovati v državotvorno nacijo. Dejstva, da imamo danes samostojno državo, ne smemo razumeti v pomenu, da mora ta preko finančnih mehanizmov poskrbeti za vse, je pa njena dolžnost in naloga, da spodbuja najboljše možne pogoje tako za človekovo ustvarjalnost kot za ohranjanje naše kulturne dediščine obenem. Kultura je namreč najpomembnejše presečišče, s katerim se naša preteklost veže s prihodnostjo. Iz odnosa do naših duhovnih korenin šele lahko vznika optimizem, da bodo tudi prihodnje generacije nadalje razvijale našo kulturo in umetnost.

In zdaj še nekoliko k finančnim razlagam. V predlogu sprememb proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2027 so za področje kulture predvidena sredstva v višini 320,8 milijona evrov, kar predstavlja 8,4 odstotno povečanje sredstev glede na predlog rebalansa proračuna za leto 2026, ki je trenutno v postopku, ter za 7,7 odstotno povečanje sredstev glede na sprejeti proračun za leto 2027. Naj ob tem seveda še posebej poudarim, da smo veseli, da se s tem dviguje tudi bistveno delež sredstev za kulturo v državnem proračunu in sicer na 1,66 odstotka, kar je seveda še daleč od želenih 2 odstotkov, pa vendarle znova pomeni izrazit dvig glede na 1,42 odstotni delež v proračunu leta 2024, na primer. Integralna sredstva znašajo 299,6 milijona evrov oziroma 93,4 odstotka vseh sredstev ministrstva glede na sprejeti proračun za leto 2027 se povečujejo za 13,4 milijona evrov. Evropska sredstva skupaj s slovensko udeležbo pa znašajo 20,1 milijon evrov oziroma 6,9 odstotka celotnega proračuna ministrstva. V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2027 se povečujejo za 9,6 milijonov evrov oziroma za 92 odstotkov. Sredstva so namenjena predvsem izvajanju programov evropske kohezijske politike 2021 do 2027 na področju kulturnega in kreativnega sektorja, digitalizacije, kulturnega turizma, zaposlovanja in socialne vključenosti. Ta dvig deleža sredstev seveda bo potrebno zelo učinkovito počrpati glede na to, da se kohezijska perspektiva izteka, vendar smo glede tega na precej uspešni poti. Naj poudarim, da smo ob nastopu mandata zatekli 4 odstotno črpanje kohezijskih sredstev v štirih letih in da smo že do tega trenutka zagotovili 8 odstotno črpanje. Torej v samo 4 mesecih dodatne 4 odstotke. Povečanje integralnih sredstev v proračunu Ministrstva za kulturo za leto 2027 je namenjeno predvsem zagotavljanju zakonskih obveznosti države na področju kulture, torej stroškom dela zaposlenih, pri posrednih proračunskih uporabnikih ter na ministrstvu, plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih v kulturi, drugim stroškom dela, pomoči za plačilo prispevkov verskim uslužbencem, izplačevanju republiških priznavalnin, izvajanju novih zakonskih obveznosti države. Kot sem dejala, se s spremembo proračuna zagotovljena tudi sredstva za nove zakonske obveznosti, recimo financiranje Slovenske tiskovne agencije, izvajanje obstoječega Zakona o RTV in predvsem že omenjenega izvajanja ukrepa kulturnih bonov v višini 4,4 milijona evrov. Dodatno so zagotovljena še sredstva, kot sem dejala, za obnovo kulturnih spomenikov, za knjigo, za ljubiteljsko dejavnost in tudi za umetniške programe javnih zavodov ter nekatere druge dejavnosti s področja umetniške ustvarjalnosti. Predlagano povečanje proračunskih sredstev v skupni višini 9,6 milijona evrov na področju kohezijskih sredstev, je posledica med letom izdanih odločitev o podpori kohezijskim projektom, ki ob pripravi predloga proračuna za leto 2027 še niso bili uvrščeni v veljavni NRP. Zaradi časovnega zamika med pripravo proračuna in izdajo odločitve o podpori so bila sredstva za omenjene projekte sprva načrtovana na evidenčnih projektih organa Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, ob pripravi sprememb predloga proračuna pa so že pravice uvrščene v proračun Ministrstva za kulturo. Povečanje zajema sredstva torej evropske kohezijske politike in tudi pripadajočo slovensko udeležbo ter zagotavlja nemoteno izvajanje projektov in pravočasno izpolnjevanje prevzetih obveznosti. Del sredstev je namenjen projektom, financiranim iz evropskega Sklada za regionalni razvoj. Nadaljevali se bodo tudi projekti s področja digitalnega inoviranja za razvoj, implementacijo in vzpostavitev podpornega okolja v kulturnem sektorju, razvoja digitalnega založništva, samodejno podnaslavljanje TV oddaj, prav tako bodo potekala intenzivna dela pri obnovah gradov Bistra, grad, grajske kašče žitnice na Ptuju ter Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, začela pa se bodo tudi se bo tudi obnova vile Rafut. Preostali del povečanja pa se nanaša na uvrstitev novih projektov Evropskega socialnega sklada plus, ESS plus, ki bodo oblikovani v okviru JRZ za razvoj kulturno umetnostne vzgoje na področjih filma, glasbene umetnosti, uprizoritvenih in vizualnih umetnosti ter sodobnega plesa. Sočasno se bodo odvijali tudi novi projekti z namenom vzpostavitve podpornega okolja za opolnomočenje oseb na področju kulture preko usposabljanj, strokovnih kompetenc in v rezidenčnih centrih, gostovalnih mrežah in podobno.

Še namenske postavke. Glavnino namenskih sredstev predstavljajo prihodki najemnin, sredstva od oddaje državnega premoženja. Pravice porabe so za leto 2027 načrtovane v višini približno 1,2 milijona evrov, kar predstavlja 0,6 odstotka proračuna. Sredstva bodo namenjena investicijam, investicijskemu vzdrževanju in nakupu opreme, predvsem za nacionalne javne zavode s področja kulture, ki s tem upravljajo. Ali, toliko glede proračuna 2027...