Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, državna sekretarka, ekipe, ki so tukaj zbrane.

Ja, tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici smo pregledali predlog proračuna, predvsem za leto 2027, ker verjamem, da za 2028 bomo še razpravljali, zato se bom osredotočil le na proračun za naslednje leto. Mi pozdravljamo dodatnih 70, okoli 70 milijonov na proračunu, na kmetijskem proračunu v primerjavi z realizacijo za leto 2026 smo tega podatka res veseli, kajti kmetijstvo je potrebno tudi s proračunom obogatiti. Mi mislimo sicer, da še bolj, kajti ves čas govorimo in ponavljamo, da je kmetijstvo tudi kritična infrastruktura v naši državi. In ravno letošnje leto je pokazalo, da bomo morali vlagati še več v prilagajanje na podnebne spremembe. Namakalne sisteme, mreže proti toči, in tako naprej, da ne bom našteval. Prav ta vidik malo pogrešamo v tem programu razvoja podeželja, sicer se ta postavka zvišuje za okoli 62 milijonov. Vemo, da nam ravno na programu razvoja podeželja tudi sicer manjka kar veliko sredstev zaradi KOPOP projektov in je peta sprememba strateškega načrta namenjena predvsem prerazporeditvi sredstev. V ta del bi lahko tudi z nacionalnimi sredstvi posegli, ker je to dovoljeno na nivoju Evropske unije, ampak kot rečeno, verjamemo, zaupamo, da bo ministrstvo s temi sredstvi vendarle sledilo tudi tem zahtevnim situacijam na področju kmetijstva, in da bomo lahko poiskali odgovore tudi na vprašanja, kako povečati investicije za stabilizacijo zlasti rastlinske pridelave in, če želite, tudi za povečanje dobrobiti živali v živinoreji. To so cilji, ki so pred nami, ki so zelo pomembni. Morda bom najbolj kritičen na tej postavki, ki ga ima Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, na znižanje sredstev na upravi. Zakaj kritičen? Zato ker vemo, da imamo izziv, ki je pred nami, in sicer ponovno modrikavost jezika. Letos, po tudi naših informacijah, smo jo kar dobro zvozili, zahvaljujoč tudi obveznemu cepljenju s sofinanciranjem v večji meri s strani kmetov, ki so morali več ali manj večji del stroškov nositi sami. Tukaj še ni niti na zbornici končne odločitve kako drugo leto, ker za to imamo mi strokovne odbore, ki jih bomo povprašali, ampak bo zagotovo treba tudi v naslednjih letih veliko vlagati v preprečevanje proti tej kar pomembni bolezni. Druga, druga pomembna postavka, ki jo verjetno v letih lahko pričakujemo v naslednjih letih, je afriška prašičja kuga, ki trka na vse načine na naša vrata. Zaenkrat, ne, to se dogaja že vse od leta 2020, ko je bila nekje v naši okolici in smo se samo bali, kdaj bo prišla, v Sloveniji zaenkrat hvala bogu je ni, ampak je pa prav, da smo pripravljeni tudi na to, na to reč. In pa res pa pogrešamo večje povečanje sredstev pri postavki nadzor in monitoring živil in krme. Tukaj je celo v primerjavi z realizacijo 2026 v naslednjem letu planiranih manj, dober milijon manj sredstev na tej postavki. Zakaj smo tukaj kritični? Zato, ker smo kmečke nevladne organizacije, stanovske nevladne organizacije, zbornice in tako naprej zahtevale jasen, povečan nadzor nad poreklom hrane, vključevanje tudi novih metod, kot so recimo izotopi vode, ki lahko zelo konkretno pokažejo, kje smo s poreklom, ali je tisto, kar piše slovensko, res slovensko. In tukaj pravim, da smo tukaj pa res kritični, ker menimo, da ni prav, da se na teh postavkah znižujejo sredstva, pa vemo, da so izzivi pred nami in da si tu želimo kvečjemu aktivnejšo vlogo. Ne vem pa ali bomo lahko z manj sredstev naredili več, to je pa vprašanje za ministrstvo. Tudi ta opcija zagotovo obstaja. Ne poznam cenikov novih metod, kot so izotopi vode in tako naprej, kjer bi lahko to počeli na morda drugačen način.

Torej jaz bi bil tukaj, bi kar počasi zaključil. Kajti, ponovno poudarjam, proračun ministrstva je odgovornost ministrstva in ne glede na to ali imamo plus 70 ali plus 100 milijonov ali pa če je bilo enako, kot je ocenjena realizacija za leto 2026, zahteve in zbornice in kmečkih nevladnih organizacij bodo enake. In verjamem, da bomo lahko pobude, pa ne bom rekel vedno zahteve, pobude, ideje realizirali tudi v okviru proračuna, ki je sedaj predstavljen in je pred nami na mizi. Hvala lepa.

Predsednica Katja Kokot: Najlepša hvala, gospod Podgoršek.

Sedaj prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Bi kdo želel besedo? Aha, gospod Janev, izvolite.

Robert Janev (PS Svoboda): Predsednica, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem.

Moram reči, da sem malo razočaran, ministra še nisem videl na odboru. Jaz upam, da ga bomo v tem mandatu še kaj videli. Pa nič proti državni sekretarki, verjamem, da svoje delo zna opraviti korektno in tako kakor mora to opraviti.

Zdaj, glede na vse povedano, kar smo danes slišali, lahko rečem, da sem malo razočaran, glede na to, da so nekatere polna usta o tem, kako bomo skrbeli za kmetijsko varnost in predvsem seveda za prehransko varnost vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Namreč nikjer nisem zasledil, da bi bil podatek v smeri tega daljšega strateškega razvoja kmetijstva, ampak gre za neko trenutno gašenje manjših požarov in neke predvidljivosti in kontinuitete, ki jo kmetijska panoga definitivno potrebuje, je tu nikjer ni možno zaznati. Zdaj, če se lotim neposredno številk, pa bom zaradi tega, da dobimo celoten okvir, šel tudi malo v preteklost, in sicer v letu, ko se je sprejemal proračun za leto 2026, takrat je takratna Vlada Roberta Goloba sprejemala proračun za kmetijski sektor v višini 569 milijonov evrov. Kasneje, ko je prišla vlada Janeza Janše smo poslušali očitke, češ kako je sto milijonska luknja in žal tiste luknje sto milijonske nismo nikjer uspeli zaznati, kajti rebalans, ki ga je Vlada Janeza Janše takrat predlagala in ki je bil tudi sprejet, je predvidel zgolj 20 milijonsko pokrivanje te luknje. Tako da se sprašujem seveda, kam je izginilo ostalih 80 milijonov. Zakaj? Ker namreč v proračunu 2026 iz 569 milijonov na proračun 2027, ki ga je sprejela vlada Roberta Goloba, se je dvignila, da so se dvignila sredstva za kmetijstvo na 648 milijonov, kar zadošča približno 80 milijonov več sredstev. In zdaj, če se vrnem na rebalans in če je rebalans bil na 569 milijonih, za 20 milijonov, na 589 milijonov bi pričakoval danes ob upoštevanju dviga, ki ga je takrat seveda pripravila Vlada Roberta Goloba, da se tudi ta dvig odraža v proračunu za 2027 plus 80 milijonov, žal temu ni tako. Zdaj, v kolikor bi upoštevali še tistih 20 milijonov rebalansa, bi danes se pogovarjali o več sto milijonih in ne o tem, kar sem danes slišal, zgolj deset milijonov več glede na predviden proračun vlade doktor Roberta Goloba.

Zdaj ti primanjkljaji, ki so najbolj zaznani v tem proračunu, se seveda neposredno dotikajo v prvi vrsti podnebnim spremembam, ker se sredstva v letu 2027 sicer začasno dvignejo na 11 milijonov 380000, vendar je za 2028 zaznati drastičen padec, in sicer na sedem milijonov, kar predstavlja več kot štiri milijone padca sredstev za leto 2028. In jaz mislim, da je to neodgovorno za politiko in neodgovorno do slovenskega kmeta, ker meče slabo luč na signale, ki jih pošiljamo tistemu, ki naj bi skrbel seveda za prehransko oskrbo. Ta padec sredstev seveda vpliva predvsem na sofinanciranje tistih tehnologij, ki so potrebne za zaščito kmetijskega sektorja. V prvi vrsti gre tu seveda za protitočne mreže, za oroševanje, proti pozebi, namakalni sistemi in vse tisto, kar je potrebno za to, da se kmet lahko pravočasno sooči s podnebnimi spremembami in tistim, kar jih, kar te spremembe nenazadnje tudi prinašajo. Zakaj je to zelo pomembno? Zelo pomembno zaradi tega, ker se v postavki tudi vezani na ciljne raziskovalne programe nižajo sredstva za skoraj pol milijonov. Nedavno smo bili priča temu, da je ministrstvo tik pred zdajci, mislim, da 1 uro pred zaključkom razpisa, za ciljne raziskovalne projekte v bistvu preklicalo ta razpis in so vsi tisti raziskovalci, ki delajo na področju kmetijstva, ostali dejansko prvič brez sredstev in kmet je ostal brez prepotrebnih raziskovalnih analiz, ki bi pripomogle k temu, da smo lahko odpornejši vsem tistim podnebnim spremembam, ki nas tarejo. In glede na to, da se sredstva tu nižajo za pol milijona, me zanima v bistvu, kakšen signal mi tu na nek način dajemo naprej. Navezal bom to zgodbo še na eno zadevo in sicer glede na to, da ni razpis za ciljne raziskovalne programe zgolj razpis Ministrstva za kmetijstvo, ampak je to razpis, ki ga izvaja Aris, kar spada pod izobraževanje seveda je potem kontekst zelo znan. Kajti na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti in inovacijske dejavnosti je v proračunu predvidenih seveda bistveno manj sredstev, kakor smo jih mi predvideli, ker se v bistvu na nek način znižujejo tudi sredstva v tistem delu, ki naslavlja problematiko, torej teh dejavnosti. In ker so sredstva za ciljno raziskovalne programe sredstva iz naslova Arisa in iz naslova ministrstva in se na obeh področjih nižajo sredstva se sprašujem, ali imamo v Sloveniji res toliko znanja za to, da teh razpisov več ne potrebujemo in da stroka ni več pomembna? Ker namreč jaz poslušam že skoraj peto leto, ker sem politik, nič o kmetu brez kmeta. Tako da jaz se sprašujem, ali so bili tu kmetje sploh seznanjeni s tem, da podpore s strani stroke ne bodo dobili? Tistega razpisa seveda za CRP še danes ni zunaj. Nadalje, seveda se zmanjšujejo sredstva za podnebne spremembe in sicer za 4 milijone 300 in smo spet pri isti zgodbi. Jaz ne vem, ali nas ta narava mora res pošteno tepsti, zaradi tega, da se zavedamo enkrat, da dejansko le z znanjem lahko pripomoremo k temu, da bomo lahko vzdržali vse tisto, kar nas čaka še v bodoče. Od suš, požarov in tako dalje, pa toče, da ne naštevam vseh ostalih stvari?

Nadalje, zdaj glede na to, da se je v pripravi oziroma smo ga že dobili na nek način tudi nov Zakon o zemljiščih, kjer se sredstva v bistvu namenjena za kmetijska zemljišča, preusmerjajo možnost tega, da se pokrivajo tudi za pomoč kmetom v kriznih situacijah. Namreč, tisto so namenska sredstva, ki se zbirajo iz naslova odškodnin za spremembo namembnosti iz kmetijskih v stavbna zemljišča se sprašujem ali je dejansko to kmetijstvo res prioriteta te vlade ali je to prioriteta zgolj takrat, ko se je treba postaviti pred kamero in narediti nek piar, zaradi tega, da smo lepi in znamo na lep način predstaviti stvari, ki dejansko na koncu ne vzdržijo? Tako da jaz sam ocenjujem tu predvsem velik manko v viziji, kam kmetijstvo naj gre, katere so tiste panoge v kmetijstvu, ki jih je treba podpreti daljnoročno in ki so na nek način tudi v Sloveniji smiselno podpirati. Seveda imamo tu velik izziv, glede na to, da imamo na eni strani velike kmete, ki seveda pridelajo veliko pridelkov in so velika dodana vrednost, vendar velika dodana vrednost so tudi tisti mali kmetje, hribovski kmetje, ki imajo omejene dejavnike svojih aktivnosti. Kajti tudi tisti skrbijo za, kot pravijo nekateri, lep zgled. Jaz pravim, za to, da tudi mi dobimo kilometer, nič njihove pridelke na mizo. Tako da resnično sem upal danes, da bom izvedel kaj več v zvezi s tem proračunom in da smo ciljno usmerjeni v neke, bom rekel, ukrepe, ki bodo daljnoročno pripomogli k temu, da bomo vsem tistim, kar nas čaka, tudi na nek način se znali upreti in ne, da bomo zvonili po toči. Pa ne bom tu omenjal, s čim vse se soočajo danes kmetje od cen goriva, pa ne pravim, da kažem tu na nekoga s prstom kdo je kriv za to ali ni. Ampak dejansko je kmet postavljen pred velike izzive. In v kolikor se ne sprejme neka strategija, daljnoročna, potem bomo imeli velike težave, kakor smo jih imeli že v preteklosti. Hvala.