Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dame in gospodje! Pred nekaj dnevi ste sprejeli rebalans letošnjega proračuna. Z njim smo uredili tekoče leto in poskrbeli, da država izpolni vse, kar ji nalaga zakon. Danes govorimo o prihodnosti, o tem, kaj bo država v naslednjih dveh letih financirala, kje bo vlagala in koliko si bo morala sposoditi. Vlada je mandat nastopila v začetku junija, v štirih mesecih smo opravili pregled javnih financ, pripravili rebalans in pripravili proračuna za naslednji dve leti. Proračun ni le seznam številk, proračun je zaveza, zaveza upokojencu, da bo pokojnina izplačana, zaveza podjetniku, da se pravila ne bodo spreminjala čez noč, zaveza mladi družini, da država ne bo živela na račun njenih otrok in zaveza vsem nam, da bo Slovenija varna. Zato sta oba proračuna zgrajena na treh stebrih: varnosti, stabilnosti in predvidljivosti.

Ministrstvo za finance sem vodil že v letih epidemije, takrat sem se naučil preprosto lekcijo: javne finance je treba urejati v dobrih časih, da zdržijo v slabih. Danes so časi razmeroma dobri, gospodarstvo raste, trg dela je močan, delež dolga pada. Prav zato je zdaj čas za odgovornost, ne pa za sproščenost. Česar ne uredimo danes, ko je rast višja, bomo morali urejati jutri, ko bo morda nižja in takrat bo dražje. Preden preidem na številke, moram odkrito povedati, s kakšnimi izhodišči smo začeli. Dediščina, ki smo jo prevzeli od prejšnje vlade, je slaba predvsem pri plačah in drugih osebnih prejemkih, pa tudi drugih odhodkih. Odhodki so se povečevali brez pravega nadzora, celo v nasprotju z lastnimi načrti prejšnje vlade. Plače so lani v povprečju zrasle za okoli 10 odstotkov, kar je ugotovil tudi Mednarodni denarni sklad. Lahko rečem, da je šlo za finančni hedonizem. Naj navedem nekaj primerov. Proračun prejšnje vlade za leto 2026 je predvideval, da se bo minimalna plača uskladila z inflacijo za 2,7 odstotkov. Zvišala se je za 16 odstotkov. S tem pa so se povečali stroški dela in nadomestila, ki se nanjo vežejo, zimski regres v višini polovice minimalne plače, dvig minimalne plače in izvedba plačne reforme v javnem sektorju. Vse to so obveznosti, za katere v prejšnjih proračunih sredstva niso bila ustrezno zagotovljena. Zato smo morali že z rebalansom letošnjega proračuna odhodke povečati 17,7 na 18,8 milijarde evrov. Podedovali smo tudi zamude pri črpanju evropskih sredstev in razkorak med mednarodnimi zavezami na področju obrambe in njihovim financiranjem. To dediščino bomo popravili s proračunoma za leti 2027 in 2028.

Zdaj pa številke. V letu 2027 načrtujemo približno 17 milijarde evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj državnega proračuna znaša 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda in ostaja pod mejo 3 odstotkov in v skladu s fiskalnimi pravili. V letu 2028 načrtujemo 17,7 milijarde evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov. Prihodki rastejo za 3,8 odstotka, odhodki za 0,2 odstotka. Primanjkljaj se zniža za skoraj 600 milijonov evrov, manj kot leto prej. Primarni primanjkljaj, torej primanjkljaj brez obresti, se več kot prepolovi. To je bistvo predloga.

Leto 2027 je leto naložb, leto 2028 je leto, ko začnemo zapirati škarje med prihodki in odhodki. Naj pojasnim tudi, zakaj je primanjkljaj v letu 2027 za okoli sto milijonov evrov višji kot letos. Razlog so naložbe, investicijski odhodki države rastejo za več kot 800 milijonov evrov. Država, ki se zadolži za naložbe, ki bodo služila desetletja, ravna drugače kot država, ki se zadolžuje za tekočo porabo. Gospodarska rast se je letos povečevala, hitreje, kot je bilo pričakovano spomladi. Napoved je 3,8 odstotka. V naslednjih dveh letih se bo rast umirila na 2,5 in 2,3 odstotka. To je še vedno solidna rast, ni pa rast, ki bi dopuščala lahkotno trošenje. Okolje ostaja negotovo nihanja cen energentov, geopolitične napetosti, šibkejša konkurenčnost Evrope. Zato smo pri načrtovanju upoštevali načelo previdnosti. Prednostna področja so jasna: razvoj in blaginja, gospodarska rast, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacija in debirokratizacija ter varnost in obramba. Proračun temelji na treh stebrih, kot sem že omenil: predvidljivosti, stabilnosti, in varnosti. Prvi steber je predvidljivost. Pri prihodkih smo realni. Davčni prihodki bodo v letu 2027 znašali 14,2 milijardi evrov, kar je 5 odstotkov več kot letos. Največ prispeva davek na dodano vrednost s 6,6 milijarde evrov, sledita dohodnina z 2,5 milijarde evrov in davek od dohodkov pravnih oseb z 2,1 milijarde evrov. Davek na dodano vrednost bo prinesel 376 milijonov evrov več, kot letos, ker raste potrošnja. Dohodnina raste zaradi visoke zaposlenosti in rasti plač. Davek od dohodkov pravnih oseb raste, ker podjetja ustvarjajo dobiček. To so zdravi viri rasti, vezani na delo, potrošnjo in uspeh podjetij.

Želim jasno povedati, ta rast ne izhaja iz novih davkov, novih davkov ne uvajamo. Prihodki rastejo, ker ljudje delajo, ker podjetja uspešno poslujejo in ker potrošniki zaupajo. To je denar, ki ga ustvarijo ljudje in gospodarstvo. Prav zato moramo z njim ravnati spoštljivo, skrbno in predvidljivo. Kjer smo pri prihodkih previdni, to odkrito povemo. Trošarine načrtujemo za 78 milijonov evrov nižje kot letos, predvsem pri energentih, kjer upoštevamo trenutno veljavne zneske. Nedavčni prihodki so nižji, pričakujemo za 92,5 milijona evrov nižja vplačila dividend in pri tem upoštevamo tudi posledice letošnje suše. Prihodkov ne napihujemo, da bi lepši, da bi lepše izgledali odhodki.

Zakon o izvrševanju proračunov za leto 2027 določa uskladitev dohodninskih olajšav in dohodninske lestvice z rastjo cen. S tem preprečujemo, da bi inflacija tiho povečevala davčno breme ljudi. Razbremenitev dela ni le politična obljuba, je gospodarska nuja. Mednarodni denarni sklad je v nedavnem poglobljenem pregledu slovenske fiskalne politike ugotovil, da ima Slovenija enega najvišjih davčnih primežev na delo v Evropski uniji. S 45,9 odstotka stroškov dela delavca s povprečno plačo je Slovenija skoraj pet odstotnih točk nad povprečjem Evropske unije. Primež ustvarjajo predvsem prispevki za socialno varnost. Tako visoka obremenitev draži delo, znižuje neto plače in slabi spodbude za zaposlovanje. Z diagnozo se strinjamo, pri zdravilu smo jasni. Razbremenitve dela ne bomo financirali z novimi davki, tudi ne z davkom na nepremičnine, ampak z rastjo in učinkovitostjo.

Predvidljivost pa velja tudi za državo samo. Predlagali bomo štiriletni proračunski cikel z jasno zgornjo mejo rasti izdatkov, ki v mandatu ne bo smela preseči ciljne inflacije. Proračunski uporabniki bodo lahko neporabljena sredstva prenesli v naslednje leto, vendar le tako, da se letni primanjkljaj ne poveča. Tako odpravljamo spodbudo za decembrsko trošenje, ko se denar porabi samo za to, da se porabi z drugimi besedami zapravi. Drugi steber je stabilnost. Pri odhodkih smo previdni, odhodki v letu 2027 znašajo 19,4 milijarde evrov, 3,2 odstotka več kot letos, v letu 2028 ostanejo praktično na isti ravni rast je le 0,2 odstotka. To je zavestna odločitev. Izdatki države ne morejo trajno rasti hitreje od gospodarstva, ki jih financira. Disciplina danes je priprava na to, kar prihaja. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo staranje prebivalstva pokojnine, zdravstvo in dolgotrajna oskrba ter obramba, zeleni in digitalni prehod do leta 2030 povečali izdatke države za 2,7 odstotne točke, do leta 2040 pa za 3,5 odstotne točke. In to ob predpostavki, da se pokojninska in zdravstvena reforma ter reforma dolgotrajne oskrbe, da so v celoti izvedene. Pri današnjem obsegu gospodarstva je to že do konca desetletja več kot dve milijardi evrov dodatnih izdatkov na leto. Teh pritiskov ne moremo pokriti z dolgom. Pokriti jih moramo z rastjo in učinkovitostjo. Za to moramo dobro vedeti, kam gre denar. Izdatki sektorja država so v letu 2014 znašali 46,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Največ gre za socialno državo in zdravje. Za zdravje po oceni Mednarodnega denarnega sklada porabimo več od povprečja Evropske unije. Nad povprečjem smo tudi pri izobraževanju, kjer Mednarodni denarni sklad razliko pripisuje predvsem togemu modelu financiranja. Mednarodni denarni sklad hkrati ocenjuje, da bi z učinkovitejšo porabo lahko sprostili okoli 2 odstotka bruto domačega proizvoda. Približno 1,2 odstotka v izobraževanju, 0,6 odstotka v zdravstvu in 0,2 odstotka za odpravo subvencij za fosilna goriva. To ni res za storitve, to je več za isti denar. Boljši rezultati v visokem šolstvu, optimizacija in digitalizacija zdravstvenih storitev, manj škodljivih subvencij. Pošteno je pojasniti, zakaj so odhodki v letu 2027 za 1,2 milijarde evrov višji od proračuna, ki ga je ta zbor sprejel lani. Razlogi so trije: prvi so investicije, predvsem v obrambne izdatke in projekte evropske kohezijske politike, ki so bili v sprejetem proračunu načrtovani prenizko. Drugi so obveznosti že sprejetih zakonov: plačna reforma v javnem sektorju, pokojninska blagajna in dolgotrajna oskrba. Tretji so višji stroški financiranja dolga. To niso nove želje, to so obveznosti, ki jih mora država izpolniti.

Dovolite, da spregovorim o javnem sektorju, saj je bilo v zadnjih dneh slišati veliko ugibanj in zaskrbljenosti. Predlog Zakona o izvrševanju proračunov ne določa linearnega znižanja števila zaposlenih. Določa pa jasen finančni okvir za plače in druge izdatke za zaposlene. Pri neposrednih proračunskih uporabnikih in javnih zavodih v letu 2027 namenjamo 5,36 milijarde evrov, v letu 2028 pa 5,7 milijarde evrov. Naj dodam širši okvir. Plačna reforma v javnem sektorju po oceni Mednarodnega denarnega sklada razširja plačno lestvico in povečuje prožnost zaposlovanja, a ima visok kratkoročni strošek. Plače v javnem sektorju so se lani v povprečju zvišale za 10 odstotkov, v prvi polovici leta za 6,5 odstotka. Rast izdatkov za zaposlene smo omejili po primerljivem načelu pri vseh uporabnikih proračuna. S tem določamo okvir, v katerem mora vsak predstojnik organizirati delo z racionalizacijo, boljšo organizacijo dela in digitalizacijo procesov. To je disciplina, ki je pričakovana od vsakega gospodinjstva in vsakega podjetja. Enako jo moramo pričakovati od države. Zakon o izvrševanju proračuna prinaša tudi manj vidne, a pomembne novosti. Pri izhodiščih za financiranje projektov bomo upoštevali presežke posrednih proračunskih uporabnikov. Načelo je preprosto: javni denar naj ne bi ležal na računih, medtem ko se država zadolžuje. Proračun je pripravljen programsko, za politike, programe in podprograme so določeni cilji, za projekte pa neposredni učinki. To so politike, ki temeljijo na merljivih ciljih, jasni odgovornosti nosilcev odločitev in rednem spremljanju rezultatov. Odkrito povem tudi to, rezerve v proračunu so bistveno nižje kot letos, okoli ni cele štiri milijarde evrov. Prostora za nepredvidene izdatke je manj. Zato bo izvrševanje proračuna strogo in zato bo vlada vsako novo obveznost najprej presodila z vidika obstoja možnosti financiranja. Stabilnost pomeni tudi odgovoren odnos do dolga. Delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu se zmanjšuje. Konec lanskega leta je znašal 65,1 odstotka, letos naj bi se znižal na 64,6 odstotka. Do leta 2029 se bo dolg zniževal, vsako leto najmanj za pol odstotne točke. In konec leta 2029 dosegel 63,1 točke odstotka. Slovenija ostaja bistveno manj zadolžena od povprečja Evropske unije. Kjer je dolg 81 odstotkov in evrska območja skoraj 88 odstotki bruto domačega proizvoda. Bonitetne agencije nas uvrščajo med varne evropske države, Standard & Poor's z oceno AA, Fitch z oceno A+, ki sta jo potrdila septembra tega leta, ter Moody's z oceno AA. Finančni in bančni sistem sta stabilna. Ni pa to razlog za sproščenost, saj odhodki za obresti rastejo letos na 899 milijonov evrov, prihodnje leto 942 milijonov. Obresti so v letu 2028 najhitreje rastoča večja postavka proračuna. Vsak evro primanjkljaja danes so jutri obresti in vsak evro za obresti je evro, ki ga ne moremo nameniti šoli, bolnišnici ali cesti. Od leta 2027 se bo država zadolžila za 6,4 milijarde evrov. Glavni razlog je, da v tem letu zapade v plačilo več dolga, odplačila glavnic znašajo 4,2 milijardi evrov, neto zadolževanje, torej novo zadolževanje, zmanjšano za odplačila, znaša 2,3 milijarde. V letu 2028 se zadolževanje zniža za pol milijarde. Dolg bomo opravljali preudarno, glavnino financiranja zagotavljamo na mednarodnih trgih v evrih, predvsem z dolgoročnimi obveznicami, domači trg pa krepimo z ljudskimi obveznicami in zakladnimi menicami. Želimo, da v svojo državo vlagajo tudi njeni državljani. Zaupanje vlagateljev je za majhno in odprto gospodarstvo neprecenljivo, zato velja pravilo, ki ga bom kot minister za finance dosledno zagovarjal na vladi in pred vami: vsak predlog, ki povečuje odhodke ali zmanjšuje prihodke, mora biti v okviru s fiskalnimi pravili. To je zaveza iz koalicijske pogodbe, ki določa, da morajo biti vsi ukrepi pripravljeni tako, da ne ogrožajo fiskalne vzdržnosti.

Tretji steber je varnost. Varnost ima dve plati. Prva je varnost države. Za obrambne izdatke namenjamo 1,9 milijarde evrov v letu 2027 in 2,2 milijarde evrov v letu 2028. Tako zagotavljamo raven vlaganj v varnost, h kateri smo se zavezali kot članica zveze NATO. varnost je nova realnost Evrope. Evropska fiskalna pravila za obrambne izdatke dopuščajo začasno odstopanje do leta 2028. To možnost uporabljamo odgovorno in se zavedamo, da je začasna, zato jo že danes vključujemo v srednjeročno načrtovanje. Druga plat je socialna varnost. Za pokojninsko blagajno namenjamo 1,9 milijarde evrov v letu 2027 - tretjino več kot letos - in dve milijardi evrov v letu 2028. Pokojnine so zagotovljene. Pravice, ki jih določa zakon, bodo izpolnjene. Skupaj država v letu 2027 v sklade socialnega zavarovanja prenese 2,5 milijarde evrov - skoraj pol milijarde evrov več kot letos. Za dolgoročno vzdržnost pokojnin bomo ustanovili demografski sklad. Nanj bomo prenesli državno premoženje, njegovi dobički pa bodo namenjeni financiranju pravic iz pokojninskega sistema. Demografski sklad ni nova blagajna za tekočo porabo, je način, da državno premoženje upravljamo v korist prihodnjih rodov. Varnost pomeni tudi prihodnost. Zato je leto 2027 leto naložb. Investicije države bodo v letu 2027 znašale 3,3 milijarde evrov, kar je 38 odstotkov več kot letos. Vlagamo v obrambo, železnice in ceste, okolje, obnovo po naravnih nesrečah in znanost. Sredstva za znanost in informacijsko družbo se v letu 2027 povečajo za 28 odstotkov. Tudi v letu 2028 obseg investicij ostaja višji od letošnjega. Naložba v znanost je naložba v produktivnost, produktivnost pa nas skrbi. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva se ne izboljšuje dovolj hitro. Stroški dela na enoto proizvoda so v zadnjih letih rastli hitreje kot v evrskem območju. Brez produktivnosti ni višjih plač in brez uspešnega gospodarstva ni socialne države. Delo ni socialna, temveč razvojna kategorija. Nadaljujemo tudi z obnovo po naravnih nesrečah. Ljudje in občine, ki so jih prizadele poplave, morajo vedeti, da država ne pozablja na njih in da obnova ostaja prednostna naloga. Evropska sredstva so ključna. Načrt za okrevanje in odpornost se letos zaključuje, zato je toliko pomembneje, da do zadnjega evra počrpamo sredstva kohezijske politike. Iz strukturnih skladov v letu 2027 načrtujemo 703 milijone evrov, iz kohezijskega sklada 277 milijonov evrov.

Tudi decentralizacija ni le beseda, je denar, ki gre v regije, občine, ljudem. V letu 2027 bomo iz proračuna Evropske unije prejeli 1,4 milijarde evrov, vanj pa vplačali 970 milijonov evrov. Ostajamo neto prejemnik evropskih sredstev. V letu 2028 se začne nov večletni finančni okvir Evropske unije z enotnim nacionalnim in regionalnim partnerskim načrtom. Nanj se moramo pripraviti že zdaj.

Proračun je načrt, ne napoved brez tveganj, tveganja odkrito naštejem: cene energentov in geopolitične razmere, obrestne mere, ki določajo ceno našega dolga, morebitne morebitna vračila evropskih sredstev po revizijah načrta za okrevanje in odpornost, napovedani mednarodni zahtevki proti državi. To so tista tveganja na katera moramo računati. Slovenija ima srednjeročno fiskalno strukturni načrt za obdobje 2025- 2028, ki določa najvišjo dovoljeno rast neto izdatkov. Proračuna ga upoštevata. Odkrito, odstopanja od tega načrta so nastala v času prejšnje vlade, mi jih začenjamo odpravljati že letos. Z rebalansom smo primanjkljaj ohranili pod 3 odstotki bruto domačega proizvoda.

Dovolite mi, da številke na koncu prevede v vsakdanje življenje. Za upokojenko in upokojenca pomeni ta proračun, da bo pokojnina redno izplačana. Za zaposlenega pomeni, da se dohodninske olajšave in lestvica usklajuje z rastjo cen in da pripravljamo razbremenitev dela. Za mladega človeka pomeni napovedano olajšavo v višini 3000 evrov in državo, ki njegove prihodnosti ne bo zastavila z dolgom. Za podjetnika pomeni, da novih davkov ne bo, da bodo postopki enostavnejši. Za kmeta pomeni, da v kmetijstvu v letu 2027 namenjamo 12 odstotkov več kot letos. Hrana je strateška surovina in prehranska varnost, je del nacionalne varnosti. Za občine in regije pomeni več sredstev za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ter jasno usmeritev v decentralizacijo. Za vse nas pomeni varnejšo državo, sodobno opremljeno vojsko in policijo. In za vsakega davkoplačevalca pomeni državo, ki z njegovim denarjem ravna tako skrbno, kot z njim ravna on sam.

Spoštovane poslanke in poslanci! Proračuna za leti 2027 in 2028 nista proračuna obljub, ki jih ne bi mogli izpolniti. Sta proračuna, ki ju lahko izpolnimo. Nista popolna. Noben proračun ni, sta pa poštena. Pokažeta koliko imamo, koliko porabimo in koliko si moramo sposoditi in pokažeta smer, manj primanjkljaja, padajoč delež dolga, več naložb in nižje breme na delo. Realna pri prihodkih, previdna pri odhodkih. Odgovorna do dolga. Usmerjena v varnost, v naložbe in razbremenitev tistih, ki ustvarjajo. V naslednjih tednih bodo oba predloga obravnavala delovna telesa Državnega zbora, svojo oceno bo dal Fiskalni svet. Vabim vas k stvarni in vsebinsko bogati razpravi. Vsak predlog, ki bo proračun izboljšal in bo fiskalno nevtralen, bomo resno proučili. Ob tej priložnosti se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem na Ministrstvu za finance, predsedniku Vlade, ministricam in ministrom ter vsem predstojnicam in predstojnikom vseh proračunskih uporabnikov. Prosim vas za podporo. Varnost, stabilnost, predvidljivost, to je zaveza Ministrstva za finance in to je zaveza teh dveh proračunov. Hvala lepa.