Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!

Najprej hvala za potrditev rebalansa proračuna za letošnje leto pred kratkim. S tem so nastali tehnični pogoji za pripravo in predložitev rebalansa proračuna za prihodnje leto in proračuna za leto 2028 in ti dokumenti so sedaj pred vami. Z njimi želimo oziroma z njimi fiskalno odgovornost povezujemo s stabilnim gospodarskim okoljem, z razbremenitvijo dela za to, da bo v Sloveniji več naložb in bolje plačanih delovnih mest, večja blaginja za državljanke in državljane. Pospešujemo črpanje kohezijskih sredstev iz sedanjega obdobja in se intenzivno pogajamo za nov večletni finančni okvir Evropske unije. Čez pol ure se prične pogajanje glede tistega dela, ki zadeva konkurenčnost, zato bom krajši. S tem ustvarimo pogoje za zanesljivo financiranje varnosti in zdravstva, za pomoč najranljivejšim ter dostopnejša stanovanja, predvsem za mlade in mlade družine. Razvojni zakon določa smer te politike, predložena proračuna pa zagotavljata sredstva za njeno uresničevanje. Slovenija ima znanje, uspešna podjetja, tudi razvojne rezerve, s katerimi se lahko doseže bistveno več od tega, kar dosegamo danes. In naloga vlade je, da te možnosti poveže in ustvari pogoje, v katerih se bodo ljudje odločali za naložbe, podjetja za širitev, mladi pa za, mladi pa bodo izbirali prihodnost doma. Zato zaradi vsega povedanega je treba oba predložena proračuna presojati skupaj z razvojnim zakonom, ki je blokiran in o katerem se bo odločalo na referendumu in seveda s spremembami v delovanju države. Zdaj, plačna reforma, sprejeta v prejšnjem mandatu, vidno, da ne rečem usodno vpliva na fiskalni potencial države. Potrebe po zdravljenju in oskrbi rastejo, država mora vlagati v infrastrukturo in varnost, hkrati se v tem času zaključuje izredni evropski mehanizem za okrevanje, približuje pa se tudi konec sedanjega kohezijskega programskega obdobja. Zdaj, vse te obveznosti bomo dolgoročno zmogli, če bomo povečali ustvarjeno vrednost in seveda bolje uporabili razpoložljive vire. To je seveda tudi osrednja naloga proračunske politike. Zdaj, napoved Urada za makroekonomsko makroekonomske analize in razvoj v jesenski napovedi za prihodnje leto predvideva 2,5 odstotno gospodarsko rast, za leto 2028 pa 2,3 odstotno. Zdaj, Evropska komisija za naslednje leto predvideva več kot pol manjšo gospodarsko rast za evroobmočje, katerega del je tudi Slovenija. Se pravi, z vidika neke primerjave, je ta napoved optimistična, vendar je po našem mnenju še vedno precej, precej odstopa od tega, kar je Slovenija realno sposobna doseči. Če bodo izpolnjeni pogoji, ki bodo sprostili prej omenjene potenciale, potem lahko Slovenija naslednje leto preseže napovedano 2,5 odstotno gospodarsko rast, kar pomeni, da je možno potem tekom prihodnjega leta z rebalansom ali rebalansi proračuna prilagajati cilje tako, da bodo bolj ambiciozni. Ampak zaenkrat lahko, lahko proračunsko načrtovanje delamo na podlagi podatka, ki je zakonsko pač predviden in to je 2,5 odstotna gospodarska rast za prihodnje leto.

Zdaj imamo omejitvene dejavnike. Število delovno sposobnih ljudi se zmanjšuje, rodnost pada. Demografija je ključni strateški problem te države. Zdaj za prihodnji dve leti je ta omejitveni faktor na ravni obvladljivega, za prihodnje so pač potrebni strateški premiki. In tudi dejstvo je, da če hočemo več ustvariti, moramo bolje uporabiti ne samo človeški kapital, ampak tudi znanje, tehnologijo in vlaganje. Zdaj, proračunska politika je del instrumentov, ki pri tem pomaga. Zunanje razmere so zahtevne in vseh tveganj ne moremo odpraviti. Imamo omejeno možnost vpliva na tega, kar se dogaja na skupnem evropskem trgu, katerega del smo, še manjšo možnost vpliva na cene energentov in na stvari, ki, na katere vplivajo, bom rekel, globalna razmerja. So pa v naši pristojnosti davčna pravila, hitrost odločanja in tudi gospodarnost oziroma vitkost države, vsaj načelno. Zdaj podjetje, ki zaradi počasnega dovoljenja naložbo preseli drugam, odnese tudi prihodnja delovna mesta, naročila dobaviteljem, pozitivni vpliv na blaginjo. Evropski projekt, ki ostane neizveden, čeprav so zanj zagotovljena sredstva. Pomeni izgubljeno priložnost za občino, regijo, celo državo. In seveda pri teh stvareh je treba moramo vedeti, kdo je odgovoren za odločitve in kdo je odgovoren za to, da ovire odpravi. Zdaj, kot sem dejal že pri predstavitvi rebalansa proračuna, v veliki meri smer, ne toliko vse ukrepe, ki so potrebni, ampak smer razvoja Slovenije v prihodnje tudi koalicijskega programa določa razvojni zakon, ki je blokiran z referendumsko iniciativo in zdaj tudi že z zadostnim številom zbranih podpisov se pravi, ta odločitev bo pred ljudstvom. S tem razvojnim zakonom je sprejeta ali zavrnjena možnost, da se izboljšajo pogoji za podjetnost, zmanjšajo posamezne obremenitve in se več prostora prepusti delu in vlaganjem. Zdaj, oba proračuna, ki sta pred vami, sta pač tehnični korak pri uresničevanju iste politike. Odločitev o razvojnem zakonu pa seveda povedala, kolikšen je manevrski prostor. Seveda nižje obremenitve zahtevajo učinkovitejšo državo. To v času digitalizacije in umetne inteligence teoretično ne bi smel biti velik problem, pri nas pa praktično je. Zdaj učinkovitejša država pa mora omogočiti, da v Sloveniji z manjšimi stroški nastane in ostane več vrednosti. Zdaj, ta razvojni zakon predvideva ugodnejše pogoje za normirane samostojne podjetnike, razvojno kapico pri prispevkih, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo od pokojnin in nižji davek za določena osnovna živila in energente. Zdaj še posebej energetska draginja je problem. In s tem zakonom, s sprejetjem ali zavrnitvijo tega zakona se bo odločilo ali imamo sami določen večji manevrski prostor pri reguliranju oziroma pri zmanjševanju te obremenitve ali pa bomo v celoti ali pa v največji meri prepuščeni tveganjem, na katere nimamo vpliva. Tako da, ko vse te učinke seštejemo, gre za pač odločitev, ki bo neposredno vplivala na življenje milijona in pol ljudi v Sloveniji in jaz upam, da se tega zavedamo. Zdaj ob očitkih, ki so se pojavljali tudi v razpravi o rebalansu proračuna in se bodo verjetno tudi zdaj, da z nekaterimi razbremenitvami pomagamo samo enemu delu prebivalstva, je pač treba pogledati celotno vsebino. Zdaj, nek obrtnik, ki sam opravlja svojo dejavnost, seveda potrebuje pogoje, v katerih lahko normalno posluje, sicer ne bo. Upokojenec, potrebuje čim več razpoložljivega dohodka za svoje življenje in si vsekakor ne zasluži, da je pokojnina, ki je plačilo za minulo delo dodatno obremenjena. Gospodinjstvo plačuje davek tudi pri nakupu osnovnih živil. Pri razvojni kapici pa neposredno razbremenjujemo bolj ustvarjalne. In seveda tudi strošek takšnih zaposlitev. In to povemo odkrito, ker na drugi strani je zelo veliko demagogije in je tudi jasno kakšna je obrazložitev. Zdaj, Slovenija za strokovnjake in zahtevna delovna mesta tekmuje z drugimi državami, smo del enotnega evropskega trga. Nek razvojnik, inženir, zdravnik, medicinska sestra, menedžer, sposoben menedžer lahko pod podobnimi pogoji dobi in še mnogi drugi tudi, bi rekel, zelo praktični poklici. Oni lahko pod podobnimi pogoji dobijo zaposlitev praktično kjerkoli na evropskem trgu, ker smo pač del tega prostora in je treba pri tem upoštevati tudi tako imenovano vprašanje zunanje konkurenčnosti. So seveda poklici, ki zunanje niso konkurenčni in zanje veljajo druga pravila. Zdaj mnogi poklici, tisti najbolj ustvarjalni pa pač ali pa tisti, ki zahtevajo največjo ustvarjalnost, pa so tudi zunanje konkurenčni. In zdaj podjetje, ki razvija nov izdelek, seveda lahko razvojno skupino zelo enostavno zaposli tukaj ali na Hrvaškem ali na Irskem pri digitalnih storitvah v Indiji. In tukaj nastane bistvena razlika. Če jo zaposli tukaj, so tukaj tudi znanje, plače, sodelovanje z univerzami, naročila domačim dobaviteljem. Zdaj takšne zaposlitve prinašajo nadpovprečne plače, imajo multiplikativne učinke, krepijo razvojni potencial skupnosti in države, predvsem pa možnost ali pa, bom rekel, pravično obdavčenje najbolj ustvarjalnih omogoča podjetjem, da vlagajo v dejavnosti, ki ustvarjajo večjo dodano vrednost. Politika, ki jo imamo zdaj, pa pač narekuje podjetjem Lohnarbeit, se pravi, ustvarjanje ali pa odpiranje delovnih mest, kjer so seveda obremenitve dela manjše, je pa tudi dodana vrednost manjša. Zdaj te delovne sile na domačem trgu ni, se pravi, se jih uvaža.

Slovenija ima izdanih 150000 dovoljenj za delavce od drugod, kar ustvarja enormne pritiske potem tudi na, bom rekel, socialno mrežo, šolstvo in tako naprej. In to je eden od glavnih razlogov, da smo se znašli v neki spirali stopanja, stopicanja na mestu, zaradi katere nas pač prehitevajo države, ki so nam še deset let krepko gledale v hrbet kar se tiče razvoja ali pa hitrosti razvoja.

Zdaj, s fiskalnega vidika je jasno, da z večjim številom zahtevnejših delovnih mest država dolgoročno pobere tudi več drugih davkov in dobimo več v javne blagajne za skupne potrebe. In jasno je, da vsak, ki logično razmišlja ve, da je interes države Slovenije, da takšne dejavnosti ostajajo in nastajajo v Sloveniji, ostaja in nastaja v Sloveniji. In učinek razvojne kapice bomo presojali seveda tudi po tem, koliko prispeva k temu cilju. Treba je pa povedati tudi to, da Slovenija ni edina država na tem planetu, lahko se primerjamo z drugimi, v Evropski uniji nas je 27, vemo, kako to deluje. To ni razprava, bi rekel, koliko kamel gre skozi šivankino uho iz časov sholastike, to je neka zadeva, ki se da dokazati, primerjati z meriti in je neverjetno kako pri nas to še nekako ne deluje in je demagogija, bom rekel, zakurjena tako, da gori do neba.

In seveda, ko gre za davčno politiko, je treba gledati celoto. Več uspešnih podjetij in bolje plačanega dela pomeni širšo podlago za financiranje zdravstva, pokojnin in drugih skupnih potreb. In mi ne želimo prihodkov države kratkoročno povečevati z vedno novimi obremenitvami, kot je to počela prejšnja vlada, ker to že srednjeročno ne pelje nikamor. Želimo povečati gospodarsko dejavnost, iz katere se ti prihodki ustvarjajo, še posebej tisto dejavnost, ki prinaša najvišjo dodano vrednost. To seveda zahteva vztrajnost pri odpravljanju ovir, davčno predvidljivost in zanesljivo izvajanje pravil oziroma po domače rečeno stabilnost. Slovenija tako z razvojnim zakonom kot s temi proračunskimi dokumenti domačim podjetnikom in tujim vlagateljem sporočamo, da njihove naložbe potrebujemo in želimo, pričakujemo kakovostna delovna mesta, pri tujih investicijah razvoj in sodelovanje s slovenskim gospodarstvom. Za nov proizvodni obrat ali razvojno skupino se vlagatelj odloča za desetletje in več. To niso kratkoročne odločitve in pri tem se seveda presoja, ali bo neko okolje, v tem primeru država, spoštovala pravila, na podlagi katerih je sprejel odločitve ali pa lahko v prihodnje pričakuje, vsako leto, ob vsaki menjavi vlade, po vsakih volitvah povsem drugačno okolje, kar, kar je stanje, nasprotno od stabilnosti. Zdaj, to stabilnost oziroma predvidljivost je potrebno zagotoviti z razumno obremenitvijo, davki morajo biti razumni, z zanesljivo infrastrukturo in postopki, ki se zaključijo v, bom rekel, realnem oziroma uporabnem času.

Zdaj, kot ste bili že obveščeni, je bila tukaj tudi misija Mednarodnega denarnega sklada. Med drugim v tem poročilu sklad poudarja v tej predstavitvi iz prejšnjega meseca trdne bilance in najnižjo zadolženost zasebnega sektorja, slovenskega zasebnega sektorja v evro območju. Zdaj to je, bom rekel, hkrati slaba in dobra novica, slaba zaradi tega, ker govorijo, ta podatek govori o tem, da obstaja potencial, ki je neizkoriščen, se pravi mrtev kapital, ki se ne vlaga v slovenskem gospodarstvu, ravno zaradi tega, ker ni predvidljivosti in stabilnosti. Zdaj, dobra novica pa je to, zato ker to pomeni, da rezerve so, da je pač potenciale treba sprostiti in da kapital, ki obstaja, ker so tudi banke solidne, in imajo možnosti bistveno višjega kreditiranja, kot pa se dejansko dogaja, da lahko dosežemo nek razvojni zagon, ki, katerega posledica bo bistveno višja gospodarska rast kot napovedana dva in pol odstotka.

Zdaj poleg tega kar, poleg smeri, ki je nakazana v razvojnem zakonu, poleg že sprejetih ukrepov v Strateškem svetu za gospodarstvo nastajajo tudi reformni predlogi za naprej na vseh področjih. Seveda počasi prehajamo v fazo, ko bodo morala ministrstva te predloge pretvoriti v izvedljive spremembe ob oceni njihovih posledic, vendar se obeta zakonodajni paket, ki bo, katerega cilj, katerega ambicija bo bistveno izboljšanje gospodarskega okolja v Sloveniji.

Zdaj, v poročilih Fiskalnega sveta, pa tudi v tem poročilu Mednarodnega denarnega sklada se je poskušalo računati tudi dinamični učinek razvojnega zakona in vpliv na javne finance oziroma proračunsko načrtovanje. Zdaj, iz obeh strani je bilo povedano, da dodatna rast, ki jo prinaša razvojni zakon, lahko povrne del neposrednega javno finančnega stroška ukrepov oziroma znižanja prilivov in da je treba iskati tudi druge rezerve. In tega se zavedamo. Zato seveda gospodarsko politiko povezujemo s konkretnimi omejitvami in spremembami porabe.

Zdaj, za prihodnje leto je načrtovan proračun približno 7, 17 milijard in 38 milijonov evrov prihodkov 19 milijard in 355 milijonov evrov odhodkov. Zdaj za leto kasneje približno 17 milijard in 682 milijonov prihodkov ter 19 milijard in 40 milijonov odhodkov. Odhodki med letoma nominalno narastejo za pičlih 45 milijonov evrov, primanjkljaj državnega proračuna pa se zmanjša za skoraj 600 milijonov, na milijardo in 719 milijonov evrov.

Zdaj, to je, to je ta omejen prostor, znotraj katerega moramo financirati tudi naraščajoče obveznosti. Samo za obresti je prihodnje leto načrtovanih 942 milijonov evrov, se pravi, samo za obresti, ne za vračilo glavnic, leta 2028 pa že milijarda in 25 milijonov. Zdaj višji strošek dolga seveda omejuje denar za druge namene. Zdaj urejene javne finance ljudem omogočajo več varnosti prav zato, ker državi ohranijo sposobnost ukrepati, ko pridejo težje razmere, zdaj tega manevrskega prostora je pa seveda manj, če moramo vračati vedno večje dolgove za nazaj. Torej, ko govorimo o rezervah, se je treba zavedati, kje te so. Zdaj s temi proračunskimi dokumenti, v eni od teh smeri spreminjamo, delamo konkretne korake, najprej spreminjamo kadrovsko načrtovanje, tako da število zaposlenih v, bom rekel, administrativnem oziroma birokratskem delu državne uprave v prihodnjih dveh letih se ne povečuje formalno s temi proračunskimi dokumenti ostaja na ravni letošnjega leta, se ne povečuje, se ne zmanjšuje, to je, to je pač v teh proračunskih dokumentih. Dejstvo pa je, da je to premalo, pač je premalo zato, ker je zaradi omejenih človeških virov potrebno sistemsko prerazporejanje virov znotraj javnega sektorja, ker imamo bistveno povečane potrebe pri skrbi za , za starejše zaradi demografije, deloma v zdravstvu še ponekod in je ta prerazporeditev potrebna, če želimo vsaj ohranjati enako kakovost storitev kot doslej. So pa drugi deli, predvsem administrativni deli, bom rekel, državne uprave, javnega sektorja, kjer tudi slika ni črno bela. So zdaj, ko gledamo vse te dvige ali padce pri zaposlenih, vidimo, da se je ponekod število v zadnjih 30. letih zmanjšalo, ponekod enormno povečalo, ponekod so nastale nove institucije, ki pravzaprav delajo nekaj, kar so prej delala ministrstva ali pa, bom rekel, neke druge institucije, pa se tam število zaposlenih ni zmanjšalo, tukaj se je enormno povečalo. Skratka, pridobivamo neko celovito sliko te situacije, ki bo tudi predstavljena javnosti in potem se bo pač treba odločiti. Narejena bo tudi primerjava z, bi rekel, Evropsko unijo, povprečjem, primerljivimi državami in tukaj nas čaka, bom rekel, strateška odločitev glede prerazporejanja virov in tudi povečanja, povečanja uporabe moderne tehnologije tam, kjer je to možno in to seveda nadomesti administrativno delo. Zdaj, drugi ta konkreten ukrep v smislu zniževanja stroškov funkcioniranja države, je tudi upoštevanje nerazporejenih presežkov in izvajanja javne službe pri pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov. Zdaj predlog zakona o izvrševanju proračuna določa, da se tudi ta sredstva upoštevajo kot vir financiranja, da to ni nekam nekje odloženo z omejenim nadzorom. Zdaj, pri odločanju o potrebnem denarju je pač treba videti celoten finančni položaj neke ustanove in od davkoplačevalcev nimamo pravice zahtevati dodatnih sredstev, ne da bi prej upoštevali vse razpoložljive vire, ki že obstajajo.

Zdaj, tretji del je disciplina pri stroških dela in finančnih načrtih. Predlog zakona ohranja obveznost poslovanja v okviru zagotovljenih sredstev. Omejuje prerazporejanje materialnih stroškov na plače, kar je, kar je bila ena taka, bi rekel, posebna dejavnost doslej, ter zahteva usklajene finančne načrte. Zdaj, ob kršitvah so določene tudi posledice in ta pravila mora, ta pravila bomo uveljavljali v praksi. Zdaj minister in vodstvo ustanove odgovarjata za obveznosti, ki jih prevzemata in tudi za način, kako jih bosta poravnala.

Zdaj, četrti del je povezava evropskega financiranja z domačimi viri. Zdaj, predlog zakona ohranja pravilo, da se ob nadomestitvi domačega vira z evropskimi sredstvi sproščene integralne pravice porabe prenesejo v rezervo Republike Slovenije za uspešno pridobljeno evropsko financiranje in s tem pomaga okrepiti rezervo za odpravljanje posledic naravnih nesreč. To je neposredna povezava med sposobnostjo črpanja in odpornostjo javnih financ. Zdaj, omejevanje porabe je razvidno tudi pri blagu in storitvah neposrednih proračunskih uporabnikov. Seveda je to zahtevno delo, zahteva izbiro prednosti, sposobnost določanja prioritet, nadzor nad izvajanjem in tako naprej. Zdaj, znotraj teh pravil bomo začeli s širšo racionalizacijo. Koalicijska pogodba predvideva pregled organizacije institucij, enotno digitalno okno e Slovenija in preglednejše javne nabave. Zdaj, v prejšnjem mandatu se je k temu pristopilo malo iz obratnega konca, se pravi najprej digitalizacija, potem optimizacija. Seveda najprej je potrebno narediti optimizacije, nato digitalizacijo, sicer nabavljamo opremo, zaposlujemo nove ljudi, število se poveča, birokratov je več, ljudje imajo še več dela v digitalni dobi. Tako da zdaj to obračamo v pravo smer. Ena od zelo velikih birokratskih ovir, ki je bila že odpravljena, pa je potem neka leva vlada vrnila nazaj, je to, da mora državljan ali podjetje isti podatek vsako leto znova ali celo večkrat na leto ob vsaki prijavi dostavljati različnim organom, pa tudi v šolah, javnemu sektorju kljub temu, da to ali obstaja v njegovih evidencah ali obstaja v javno dostopnih evidencah. Se pravi, nazaj bomo uvedli pravilo, da noben državni organ, nobena institucija nima pravice od posameznika ali podjetja zahtevati, zahtevati podatka, ki ga že ima ali ki ga lahko avtomatsko pridobi iz javnih virov. Zanimivo je, da smo to enkrat že uvedli, pa da se je to potem umaknilo iz zakonodaje in danes imamo polno te birokratske navlake in institucije, ki potem celo kaznujejo ljudi, ker ne posredujejo podatka, čeprav ga imajo že, čeprav ga te institucije že imajo. Zdaj, velik razvojni vir, doslej v zadnjem mandatu zelo slabo izkoriščen, so evropska sredstva. Domače prihranke in podjetniške naložbe je pač treba povezati z infrastrukturo, znanjem in zmogljivosti, ki jih financiramo iz kohezije. Pred nami sta zdaj v teh tem obdobju dve povezani nalogi, se pravi, izvesti sedanji program, pa tudi izpogajati pogoje za naslednjo finančno perspektivo, eno od pomembnih pogajanj, seveda ne čez 15 minut. Zdaj, po podatkih iz prejšnjega meseca mora Slovenija ali pa, bi rekel, lahko, to je potencial, do konca tega programa manj kot štiri leta počrpati še več kot dve milijardi in pol evrov kohezijskih sredstev. In tukaj je počrpane pol milijarde. Celoten evropski prispevek k temu programu znaša oziroma skupaj je to 3,2 milijarde in glavna, glavnina izvedbe je še vedno, je še vedno na nas, ker se je v prejšnjem mandatu spalo. In seveda potem imamo naslednjo finančno perspektivo, kjer se pogajamo za to, da sredstva za kohezijo in za kmetijsko politiko ne bodo krčena, čeprav nekatere države zelo delajo v tej smeri. In seveda to, da želimo počrpati oziroma vložiti, investirati vsa evropska sredstva pomeni, da je treba zagotoviti tudi lastna sredstva za to. S temi proračunskimi dokumenti povečujemo ta sredstva iz 323 na 972 milijonov. In za naslednje leto, za leto 2028 pa še skoraj 700 milijonov. Tako da so ti potenciali znatni. In seveda tukaj bodo prednost imele naložbe, ki trajno povečujejo sposobnost Slovenije za razvoj. A običajno je vedno vprašanje: pa proračunski debati se seštevajo sredstva za investicije, za socialo, za obrambo in tako naprej in se skuša delati neke primerjave za to mogoče samo še poudarek, minister bo več govoril o tem. Za investicijske odhodke in transfere skupaj načrtujemo približno 3,3 milijarde evrov za prihodnje leto in še skoraj tri milijarde za leto kasneje. Tako da so ta sredstva znatna. Je pa seveda naša usmeritev, da bo v prihodnosti čim manj denarja, ki se ga pobere podjetjem za to, da potem Vlada ali pa država to razporeja sama preko subvencij in tako naprej, ker pač ne delamo iluzij, da mi to znamo bolje, kot to zna trg in podjetje.

Od večjih postavk mogoče še to, da je v proračunih dana posebna pozornost na varnost pokojnin. Tako da bom rekel, v celoti pokrivamo dodatne obveznosti države do Zpiza v obeh letih, se pravi v naslednjem letu in v letu 2028. Zdaj, ob koncu te predstavitve z moje strani zdaj vabimo k vsebinski razpravi pri teh odločitvah tudi opozicijo. Zelo verjetno bo glede debirokratizacije predlagan tudi posvetovalni referendum, se pravi posvetovanje z ljudstvom, ker glede tega je pač potrebno doseči nek konsenz, nek dogovor, neko odločitev za to, da to niso koraki, ki so narejeni na pol. V mandatu neke vlade, potem pride druga vlada pa to se pokvari. Posledica je pa pač to, da so razvojni potenciali in viri, ki jih ima Slovenija in ti so znatni, neizkoriščeni.

Torej, spoštovane poslanke in poslanci, predlagam, da oba proračuna s spremljajočimi dokumenti podprete. Razvojni zakon, ki bo stvar referenduma, določa smer proračuna po obveznosti in sredstva za uresničevanje, za hojo po tej poti. Torej, v Sloveniji imamo ljudi, znanje in finančne vire, ki omogočajo več razvoja, večjo blaginjo, večje plače, večje pokojnine. Na nas pa je, da te da ustvarimo pogoje v katerih bo to mogoče in v katerih se bo tudi mladim splačalo in zdelo smiselno svojo prihodnost zagotavljati doma.

Zdaj s produktivnim vlaganjem, z racionalnim funkcioniranjem države širimo tudi krog ali pa širimo tudi obseg sredstev, ki jih rabimo za skupne potrebe. Obseg sredstev, ki omogoča zanesljivejše financiranje zdravstva, pokojnin, javnih storitev in za to, da je teh sredstev več, potrebujemo bolj razumne obremenitve. Ta vlada je za to prevzela odgovornost in predložena proračuna sta korak k uresničitvi. Hvala lepa.