Hvala. Še eno pooblastilo imam. Poslanec Andrej Klemenc nadomešča poslanko Tamaro Vonta.
Gremo kar naprej. Izvolite.
Pa dajmo se malo omejiti na enih 7 do 10 minut. Ja, izvolite.
Jurij Krpan (predsednik Nacionalnega sveta za kulturo): Jurij Krpan, predsednik Nacionalnega sveta za kulturo. Spoštovani prisotni!
Nacionalni svet za kulturo je na svoji 11. seji, 27. julija 2026 obravnaval nastalo situacijo ob sporočilu Ministrstva za kulturo, da v proračunu Ministrstva za izvajanje programa primanjkuje 8,9 milijona sredstev, in da izvajalcem projektov in programov svetuje ustavitev pošiljanja zahtevkov za že odobrena sredstva, kar hkrati pomeni tudi ustavitev aktivnosti. Za osvežitev spomina naj preberem obvestilo, ki smo ga dobili izvajalci umetniških in kulturnih programov. Citiram: "Spoštovani! Ministrstvo za kulturo je bilo seznanjeno s postopki priprave rebalansa proračuna Republike Slovenije. Zaradi velikega primanjkljaja finančnih sredstev v proračunu Ministrstva za kulturo za leto 2026 se bodo skladno z razpisnimi in pogodbenimi določili odobrena sredstva predvidoma zmanjšala. Hkrati vas prosimo, da do nadaljnjega ne pošiljate zahtevkov za nadaljnja izplačila, saj bo o nadaljnjem financiranju mogoče odločati šele po sprejetju rebalansa proračuna, ki je predviden v septembru 2026. Žal je ugotovljeni primanjkljaj posledica stanja, ki ga je novo vodstvo ministrstva za kulturo zaznalo ob pregledu primopredaje poslov. S sprejetimi ukrepi si vodstvo prizadeva urediti nastale razmere ter zagotoviti odgovorno in vzdržno upravljanje proračunskih sredstev, saj verjame, da bodo s skupnimi prizadevanji uspešno premostili nastalo situacijo in v prihodnjih letih zagotovili stabilnejše financiranje slovenske kulture. Lep pozdrav, Eva Jera Hanžek."
To je bilo obvestilo. Res je, da je bilo obvestilo napisano kot prošnja, torej benevolentno, res pa je tudi, da je prošnja prišla s strani ministrstva, ki se sklicuje na postopke priprave rebalansa proračuna Republike Slovenije, kar je Ministrstvo za kulturo nad določena instanca in v kontekstu sporočila deluje kot dejstvo na katerega Ministrstvo za kulturo nima nobenega vpliva. S tem se je tudi olikana oblika sporočila brala kot začetek potovanja v neznano. Tesnoba, ki se je naselila med nas, ustvarjalce umetniških in kulturnih vsebin, je izhajala tudi iz dejstva, da v vseh naših pogodbah z ministrstvom na zadnji strani, stoti člen, ki ministrstvo odvezuje od dolžnosti, opredeljenih v pogodbah v primeru, če v proračunu za to ni zagotovljenih sredstev. To se je v preteklosti enkrat že zgodilo in spominjamo se, kaj in kako razdiralno je z vzpostavljeno krhko mrežo žive umetnosti to pomenilo takrat. Zavedati se morate, da so sredstva, ki jih Ministrstvo za kulturo dodeljuje samozaposlenim umetnicam in umetnikom ter nevladnim organizacijam na področju umetnosti in kulture, sredstva sofinanciranja, mi tukaj vedno poslušamo financiranje, ampak tukaj gre za sofinanciranje, to je sredstva, ki jih morajo vsi prejemniki še financirati za izvedbo umetniških del in dogodkov. Ta soudeležba Ministrstva za kulturo nas, dobitnike sredstev, postavlja v pravno formalna razmerja z vsemi drugimi, ki sofinancirajo naše projekte. Neizpolnjevanje zavez, ki so v pogodbenih razmerjih zapisane, pa vse izvajalce. Postavljajo situacije, ki imajo hipne in dolgoročne učinke, saj vsi gradimo svoje umetniške reference na odličnosti projektov, na zanesljivosti partnerstev in odgovornosti do kulturnih programov, v katerih sodelujemo. Od tega smo mi življenjsko odvisni. Težko oziroma nemogoče je enačiti vse umetnice in umetnike ter nevladne organizacije, ki omogočajo njihovo ustvarjanje in predstavljanje v slovenskem prostoru, toda vedno znova poslušamo mnenja o parazitiranju javnih sredstev, ki naj bi jih ustvarjalci dobivali povsem neutemeljeno in jih frčkali za nekaj, kar itak nihče ne razume. Poslušamo o nevladnih organizacijah v kulturi, ki naj bi odžirale sredstva v umetniški ustvarjalnosti za svoje birokratiziranje. To vse govori o globokem nepoznavanju ustvarjene žive umetnosti, kjer leta in leta skupaj ustvarjamo funkcionalne povezave med posamezniki in inštitucijami, ki skrbimo, da se ustvarjalnost v naši državi razvija skupaj z zahtevami in potrebami časa v katerem živimo.
Teh funkcionalnih povezav in naporov za ohranjanje teh ne samoumevnih krhkih vezi običajno ne obešamo na velik zvon, ker razumemo, da v neoliberalni družbi s svojimi težavami nismo nekaj posebnega. Toda Slovenija ni svoj planet v vesolju in ustvarjalci in producenti v nevladnem sektorju s svojimi funkcionalnimi nacionalnimi in mednarodnimi povezavami ustvarjamo prihodke, ki tudi večkratno nadgrajujejo sredstva, ki jih država vlaga v nas in ima s tem na voljo projekte in programe, ki si jih sicer ne bi mogla privoščiti. Ko govorimo o funkcionalnih povezavah, govorim o pisateljih, slikarjih, skladateljih, gledaliških režiserjih, filmih in tako naprej, ki niso zaposleni v javnih ali nevladnih zavodih, vendar skupaj oblikujejo celoto. Sodobna raziskovalna umetnost svojega javnega zavoda sploh nima in so nevladniki edini ponudniki teh vsebin v državi Sloveniji. Vse to na tem mestu omenjam zato, da bi opozoril, da imajo taki zdrsi v krhkem kulturnem ekosistemu Republike Slovenije pač ekosistemske posledice. Taki dogodki niso le zdravo razumska gospodinjska logika, kjer velja, da se lahko stegneš, kolikor je deka dolga, ta logika je že vrsto let presežena s tem, da to Dek tkemo skupaj in da Deka ni politična kategorija, temveč kulturno dejstvo, za katerega smo odgovorni vsi deležniki v ustvarjanju kulture v naši lepi državi Sloveniji. Skoraj tri mesece kasneje lahko z delnim olajšanjem ugotovimo, da je Ministrstvo za kulturo vendarle uspelo zagotoviti sredstva za plačilo prispevkov samozaposlenim in da nadaljuje izpolnjevanje svojih pogodbenih obveznosti do že sklenjenih pogodb za večletne programe, večletne projekte in enoletne projekte. To, kar nas še vedno bega, pa so ustavljene operacije na področju spodbujanja zaposljivosti, izobraževanja umetnikov in kohezijskih projektov, ki so v resnici strukturno pomembni projekti odločilni za strateške premike na področju kulture v Sloveniji. Ta zapis, ki sem ga prebral kot uvod v predstavitev sklepov, ki jih je Nacionalni svet za kulturo sprejel na svoji 11. seji, naj služi kot miselna lega, skozi katero je potrebno naše sklepe tudi pogledati. In zdaj preberem še pet sklepov in sem zaključil.
V ugotovitvenem sklepu Nacionalni svet za kulturo na podlagi predstavljenih podatkov in rezultatov ankete društva Asociacija ugotavlja, da je ustavitev oziroma zastoj razpisnih postopkov Ministrstva za kulturo povzročil pomembne finančne in organizacijske posledice za ustvarjalce, organizacije in izvajalce kulturnih programov. Nacionalni svet za kulturo ugotavlja, da takšne posledice ogrožajo stabilno, predvidljivo in kontinuirano izvajanje javnega interesa za kulturo, kot ga opredeljuje Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2024-2031. Drugi sklep: Nacionalni svet za kulturo ugotavlja, da je rezanje sredstev ustvarjalcem in organizacijam med letom nedopustno. In poziva Ministrstvo za kulturo, da z rebalansom državnega proračuna in s prerazporejanjem neporabljenih sredstev Ministrstva za kulturo v leto 2026 ter skupaj s predstavniki kulturnega sektorja išče rešitve za ohranjanje tekočih programov in projektov z namenom ohranjanja kakovostne umetniške produkcije in kulturne ponudbe v javnem interesu ter socialne in pravne varnosti za upravičence. Naj temu robu samo dodam pojasnilo, ker smo se pogovarjali o možnosti jemanja posojila v državnem zakladništvu, ki bi omogočilo recimo premoščanje takih zdrsov in se seveda potem vrne denar v naslednjem letu. Nacionalni svet za kulturo opozarja, da imajo zamiki javnega financiranja nesorazmerne posledice za nevladne organizacije, medije posebnega pomena in samostojne delavce v kulturi, zato poziva ministrstvo, da spoštuje obstoječe Pogodbe o sofinanciranju, da sklepe sklene pogodbe o sofinanciranju s prejemniki pozitivno rešenih odločb oziroma uspešno ocenjenih vlog v primeru odprtih razpisov ter da uresniči načrtovane razpise s področja medijev in mednarodnega sodelovanja. Naslednji sklep: Nacionalni svet za kulturo na ministrstvo apelira, da
spoštuje in izvaja načela kontinuitete kulturnih politik države ter se zaveže, da bo v sodelovanju z reprezentativnimi predstavniki kulturnega sektorja ter v skladu z Zujkom imenoval delovne skupine za trajni dialog z javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami ter samostojnimi in drugimi delavci v kulturi. Ministrstvo poziva, da vzpostavi mehanizme redne izmenjave informacij o kulturnih politikah in snovanju rešitev v primerih, ko lahko proračunske ali upravne okoliščine vplivajo na izvajanje kulturnih programov in projektov. V četrtem sklepu o zagotavljanju mednarodne verodostojnosti Republike Slovenije Nacionalni svet za kulturo opozarja, da je zanesljivost javnega financiranja eden od pogojev za ohranjanje mednarodne verodostojnosti Republike Slovenije kot partnerice v evropskem kulturnem prostoru, kjer slovenske kulturne organizacije črpajo evropska sredstva, ki pomembno, pomembno nadgrajujejo državna sredstva za kulturo. Na Ministrstvu za kulturo zato apelira, da sprejme vse ukrepe za ohranitev verodostojnosti in ugleda Republike Slovenije kot zanesljivega mednarodnega partnerja na polju kulture. In v zadnjem sklepu o učinkovitem črpanju kohezijskih sredstev za načrtovane programe in projekte Nacionalni svet za kulturo opozarja na prepočasno črpanje sredstev iz sklada evropske kohezijske politike. In poziva Ministrstvo za kulturo, da v najkrajšem možnem času izvede postopke za začetek načrtovanih projektov in začne izvajati projekte, ki so predvideni z operativnim načrtom za črpanje kohezijskih sredstev. Ministrstvo za kulturo naj zagotovi pravočasno financiranje projektov v teku, saj zamujanje financiranja ruši ustvarjalno dinamiko projektov in onemogoča pravočasno realizacijo. Zaradi zamud pri črpanju sredstev iz sklada evropske kohezijske politike 21:27 Nacionalni svet za kulturo ministrstvu predlaga, da po zgledu drugih resorjev podaljša možnost črpanja kohezijskih sredstev do leta 2030. Hvala.