Bravo. Najlepša hvala za besedo, sem Uroš Veber iz Društva Asociacija. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana ministrica, gospa sekretarka, drugi kolegi, vabljeni!

Hvala za vabilo in za ponovno odprtje tega vprašanja, ki za izvajalce kulturnih programov še ni zaključeno. v Društvu Asociacija smo julija opozorili na zastoje pri izplačilih, sklepanju pogodb, pri izvajanju odločb in odločanju o pravicah samostojnih delavcev v kulturi. Danes lahko ugotovimo, da se je po potrditvi rebalansa oziroma skorajšnji potrditvi rebalansa del postopka v zvezi s tem vendarle nadaljeval, ne pa seveda vse, in da so nekateri izvajalci vendarle dobili pogodbe tudi v podpis. Super, pozdravljamo, evo, vsaj nekaj. Hkrati pa ta rebalans še ni odpravil vseh posledic ustavitve in ni pojasnil usode vseh postopkov. Julija 2026, ko je ministrstvo s to serijo emailov, o katerih smo danes že govorili, enostransko ustavilo tekoče črpanje sredstev, ker je bil pač seveda poziv o tem, da naj ne pošiljamo zahtevkov, zelo jasen, smo se pač na Društvu Asociacije odločili, da za to oceno škode pripravimo eno anketo, ki nam je seveda pomagala

oceniti, kaj se sploh dogaja na terenu. Rezultati ankete so bili kar, ja, so bili kar težko prebavljivi, bom rekel in so pokazali, da ta ustavitev bi lahko vplivala na izvedbo približno 10000 dogodkov in aktivnosti v skupni načrtovani vrednosti približno 1,4 milijona evrov oziroma ali pa skoraj. Bi rekel, več kot 40 odstotkov sodelujočih na anketi je napovedalo odlaganje plačil izvajalcem, približno tretjina odpoved oziroma prestavitev aktivnosti, več kot tri četrtine pa je poročalo o tveganju za pač lastno likvidnost govorimo zdaj o kakšnem tednu gor ali pa dol. Je pa res, da je šlo za razmeroma hitro anketo in bodimo toliko fer, ni zajela vseh in teh podatkov seveda ne moremo predstavljati kot zdaj popoln opis te škode. Podatki pa govorijo o nečem, in to jasno in dovolj zgodaj so pokazali, da takšno ravnanje države prinese ene zelo konkretne učinke na najbolj ranljive organizacije, predvsem na samozaposlene oziroma na druge kulturne delavce. Pri vsem tem, o čemer se danes pogovarjamo, moramo pravzaprav biti kar natančni, saj jaz si želim, da bi bili, so nekateri postopki, ki so se nadaljevali in tisti, ki so pač postali ustavljeni oziroma so ostali pač vsaj nam nepojasnjeni. En primer teh ustavitev na primer so te delovne štipendije za samostojne delavce v kulturi. Gre za razpis približno v vrednosti oziroma v vrednosti 700000 evrov. Ta je bil ustavljen, bom rekel, še posebej na en zelo zanimiv način, ki je tem samozaposlenim v kulturi že izdal obvestila o oceni. Tukaj gre za teh 87 prijavljenih in potem te so bili že, so bili že v teh 87 je bilo že obveščenih o pozitivni oceni oziroma o predvidenem izboru. Pravkar sprejeti rebalans, seveda za ta sredstva, za namen tega razpisa zmanjšuje na nič. S tem je bil v celoti izničen letošnji instrument podpore poklicnemu in umetniškemu razvoju samostojnih delavcev. Rezultat naših raziskav in spremljanja odzivov jasno kaže, da so, da so se ti posamezniki znašli v veliki osebni stiski seveda nekateri bolj, nekateri manj, ampak mi imamo kar precej dela, mislim tudi čisto samo konkretno podporo tem ljudem. Predvsem pa je zaradi zaradi predvidenih štipendij prišlo do tega, bom rekel, nekega osnovnega človeškega odgovornega delovanja teh, ki so mislili, da bodo ta sredstva prejeli in so seveda potem oni odpovedali druge projekte. Seveda, če ti delaš na projektu, za katerega si dobil sredstva ne boš vzel drugih angažmajev. In v času, ko so potem drugim organizacijam ustavljena financiranja, ko se ne ve, kaj se bo zgodilo so se pravzaprav vsi znašli v eni veliki stiski, brez angažmajev, brez pričakovanih sredstev in pač potem hitro v neki socialni stiski. Zdaj vse skupaj izpadlo kot ena velika kapricioznost države. In to je tisto, kar bi bilo mogoče smiselno, da se o tem pogovarjamo danes na odboru kako naj se kaj takega ne zgodi več? Zdaj, omenil sem odprta vprašanja, tudi nekatera vprašanja nekaterih instrumentov. Danes je ministrica že pojasnila nekatere zadeve in sicer, da so podpore medijem. Dva razpisa bila ustavljena. Vprašanje mednarodnih udeležb, ne vem, če je javno objavljeno, da je tisto, da je tisti razpis ustavljen, tako da tega ne vemo - je sklep, je objavljen, okej, super. Gre tudi za vprašanje kulturnih vsebin, vprašanje umetniških rezidenc. Tudi ne vemo, kako pravzaprav se določene ostale zadeve odvijajo. Recimo, kaj se dogaja s tem kroženjem po Sloveniji, kjer govorimo o policentričnem kulturnem razvoju oziroma o decentralizaciji vsebin, ki seveda nastajajo včasih v določenih urbanih središčih, potem pa pač si želimo vsi, da bi krožili tudi po ostalih krajih. Mislim, da gre za čisto eno racionalno izrabo javnih sredstev. Če so projekti deloma nastali s pomočjo javnih sredstev, je smiselno, da jih potem tudi tukaj čim več izrabimo. Pri teh postopkih bi pravzaprav si želeli en bolj pregleden in natančen odgovor, kaj se dogaja, zakaj in kako so bili nekateri postopki formalno ustavljeni, kateri so zaključeni, kateri ja, kateri ne in kateri bodo še speljani do konca. Posebej je mogoče smiselno opozoriti tudi na razpis za krepitev podpornega okolja

v kulturi. Ta je, kolikor vemo, so pogodbe v vrednosti 450000 evrov letno. Medtem ko gledamo kaj je temu predlogu proračuna, ki se sprejema za naslednje leto vidno, da gre samo še za 300000 evrov letno. Ne razumemo, verjetno to izhaja še iz prejšnjih budžetov, ampak ne vemo zakaj se ta rebalans za naslednje leto te razlike ne odpravlja. Ne vemo kaj to pomeni, ali gre za pač znižanje pogodb ali gre za enostavno, ne vemo. Pač, mislimo pa, da je to teh 150000 evrov letno v smislu samega podpornega okolja več kot nujnih. Mislim, vsaj tako bom rekel, sklepamo o tem, kdo in kako kaj deluje na tem področju in vidimo, kako so pravzaprav poplavljeni vsi kadrovsko slabo podkovani in kako ljudje pravzaprav, mislim, delajo čez, bom rekel, včasih tudi zakonsko določene obveznosti ali pa nedopustne ure. Negotovost se nadaljujejo. Ne konča se samo pri razpisih. Redno prejemam opozorila samostojnih delavcev v kulturi, ki čakajo na odločbe o uvrstitvi v razred karierne dinamike in pa na odgovore ministrstva glede svojih vlog. Institut karierne dinamike se uporablja že od 1. marca letošnjega leta. Do izdaje odločb pa se upravičenci upravičencu prispevki izplačujejo od najnižje zavarovalne osnove. Rok za oddajo vlog se sicer izteče 22. oktobra. Mora pa ministrstvo tukaj zagotoviti pravočasno obravnavo, odgovarjati vlagateljem ter jasno povedati, kako bo poravnalo razliko v prispevkih za nazaj, kadar bodo, pač ti upravičenci, kadar jim bo priznan pač ta višji razred. Podoben izziv se izkaže pri bolniškem nadomestilu samostojnih delavcev v kulturi. Uredba za leto 2026 ni bila sprejeta v zakonskem roku. Ministrstvo je kljub temu izdalo odločbe z izračuni, ki ne ustrezajo veljavni zakonodaji, zaradi česar so na sodišče romale najmanj tri tožbe. Nekatere nove vloge pa po naših informacijah zastajajo oziroma ostajajo pač enostavno nerešene. Zdaj vidimo, da je bil predlog uredbe končno objavljen 23. septembra, se pravi, je v nekem usklajevanju. Težave pa žal ne odpravlja. Mi na to opozarjamo in tukaj izkoriščamo priložnost, da se da na to tudi še enkrat opozorimo. Nadomestilo, se pravi, mesečno primerljivo plačo delijo s 30 koledarskimi dnevi, nadomestilo pa priznava samo za delovne dni. Kar pomeni, da enostavno gre za napačen preračun. Zanimivo je tudi to, da pri poškodbi delavca zunaj dela predvideva samo 70 odstotkov od osnove, čeprav je primerljivemu zaposlenemu po trenutno veljavni delovnopravni ureditvi zagotovljenih 80 odstotkov osnove. Za to smo že urgirali, smo že poslali tudi dopis in upamo, da se bo ta zadeva korigirala ali pa se enostavno ta uredba umakne in ponovno preuči kako bi morali, da bi bila pač sploh usklajena z zakonom. Toliko o tem delu.

Da nadaljujem. Vse skupaj kaže, da vprašanje današnje seje ni omejeno na posamično proračunsko prerazporeditev, o čemer smo se pogovarjali. Gre za način, kako ministrstvo izvršuje pogodbe, kako zaključuje upravne postopke in kako se odloča o zakonskih pravicah. Zamuda države ima neposredno finančno posledico na posameznika, na slehernika, na človeka in ta človek na ministrstvo praktično ne more vplivati. Verjetno si ne želimo, da se pač po sodiščih tožarimo oziroma da se ti postopki še naprej zavlačujejo.

Besede ministrice za kulturo jemljemo resno v vseh njenih javnih izvajanjih. Zato pričakujemo, da bodo napovedi tudi v naprej pravočasne oziroma od tukaj naprej pravočasne, natančne in opremljene z oceno posledic, da bodo lahko ljudje in organizacije nanje, bom rekel, bolj smiselno pripravljeni. Dialog mora enostavno potekati na nek bolj konstruktiven način, če želimo, da nadaljujemo, bom rekel, na nek ja, ne na takih sejah, na odbore pa se ali pa brcanju čez medije. Doslednost pri izvajanju političnih odločitev mora sprejemati enako, doslednost pri izpolnjevanju pogodb, izdajanju odločb in spoštovanju zakonskih pravic pa tudi ne in še enkrat znova, nekega strukturiranega dialoga s sektorjem. Bom skrajšal,

ampak bi pa odgovoril na nekaj. Današnje sprejetje zakona o novem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni vendarle je pertinentno tudi za ta odbor, ker vemo, da predlog sklada oziroma predlog tega zakona oziroma da sprejetje zakona jemlje Skladu za razvoj nevladnih organizacij in prostovoljstva in odvzema namenski vir iz tega ne prerazporejenega dela dohodnine. In to pomeni enostavno eno veliko izgubo tudi za kulturni sektor. In želimo si, da država poskrbi za to, da tisti del, ki je bil prej, bom rekel, servisiran iz tega sklada, da se pravilno in smiselno nadomesti. Za kulturo so pomembni, predvsem jasno, že prevzete obveznosti, že prevzete pogodbe, podpora delovnim mestom in pa v veliki meri nacionalno sofinanciranje evropskih projektov. To so tisti evropski projekti, na katere prijavitelji kandidirajo neposredno v Bruslju, bom rekel enostavno, in za katere, ki nam tukaj kot državi ne pripadajo in s katerimi pač politika sama direktno ta državna ne more razpolagati, ampak so to izjemno konkurenčni razpisi in če teh dofinanciranj ne bo, mislim, bomo bistveno, bistveno težje kot sektor tukaj še naprej tako konkurenčni, kot smo bili. Mi smo ponosni na to, da smo med uspešnejšimi državami, mislim, da bi morali biti vsi več, Toliko denarja, kot je prišlo, bom rekel iz tega naslova je enostavno izkazano, da smo pomnožili z vsakim evrom 5 evrov od drugod. Nadalje, v Asociaciji se ne sprašujemo, ali je na oblasti naša vlada ali vaša vlada, nobena ni naša, nobena ni vaša, vsaka je na nek način naša. Predvsem pa so naši samozaposleni oziroma samostojni delavci v kulturi in pa nevladne organizacije, katerih težave rešujemo vsak dan. In s temi potrebami smo, verjemite nam, preplavljeni. Zato od vas, ki vodite to državo, prosimo za transparentno, predvidljivo, stabilno in zakonito delovanje, brez tega, da se jemlje najnujnejšim razvojnim programom, brez tega, da se ustavlja postopke in razpise, brez tega, da se ustavljajo črpanje nujnih sredstev iz kohezijskih sredstev, brez tega, da se ustavljajo razpisi iz podnebnega sklada, ki se vodijo preko Ministrstva za kulturo. To so ključna razvojna sredstva, ki bistveno presegajo sam sektor umetnosti in kulture že po naravi so tudi od drugod financirana. Ne gre za to, da gre za neko našo kaprico, mislim izpričano, drugače sploh ne bi bila v osnovi odobrena, ne bi jih bilo mogoče planirati. Tako da v odboru in ministrstvu zato predlagamo nekaj konkretnih korakov oziroma ukrepov. Javno časovnico vseh še nezaključenih postopkov in jasen seznam ustavnih postopkov, v smislu, dajte nam to v parih tednih, če je le mogoče, pravočasno odločanje o karierni dinamiki, pa pravočasno odločanje o bolniških nadomestilih, pa prosim, sledite temu, kar zakon predpisuje. Sprejetje predpisov, ki bodo preprečili, da se javno finančno in pravno tveganje države ponovno brez opozorila ne prenese na izvajalce in posameznike. To, o čemer smo pravzaprav danes že veliko poslušali. Prosimo tudi za sprejetje zavez, ki bodo omogočile, da se zaradi sprememb na Skladu za razvoj nevladnih organizacij in prostovoljstva zagotovi nadaljevanje razvojnih ukrepov za razvoj sektorja nevladnih organizacij in nacionalno sofinanciranje projektov iz EU in Efte. Skrajšujem minut, se zahvaljujem, se zahvaljujem, se opravičujem. Jaz mislim, da je naloga ministrstva in tega odbora je zagotoviti, da se pravzaprav to, o čemer se danes pogovarjamo enostavno ne ponovi, da imamo predvidljiv in razvojno naravnan sektor, ki je mednarodno konkurenčen in ki je sodoben, in ki pokriva celotno državo. To je to. Jaz mislim, da se mi tukaj glede tega vsi strinjamo. Očitno imamo pa, bom rekel, začetne težave v najboljšem, najbolj optimističnem scenariju, kako nadaljevati od tukaj naprej. Toliko. Jaz mislim, da ti rezi, ki so bili, so bili nesorazmerni glede na celoten budžet letnega, letni proračun ministrstva. Razumem, da, in so zadeli, po naših podatkih razmeroma ranljive skupine in poslabšali bistveno njihov položaj. Hvala.