Ignacija Fridl JarcSpoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi gostje in hvala vam, da ste sklicali to sejo, da lahko tudi vam predstavimo stanje, ki smo ga zatekli na Ministrstvu za kulturo po prevzemu vodenja ministrstva. Namreč ob primopredajnem pregledu finančnega stanja na Ministrstvu za kulturo je bilo ugotovljeno, da za financiranje že prevzetih oziroma zakonskih obveznosti v finančnem načrtu primanjkuje sredstev v ocenjeni višini 8,9 milijona evrov. Z ugotovljenim stanjem smo nemudoma seznanili tudi Ministrstvo za kulturo. Zaradi zagotovitve sredstev za nujno financiranje zakonskih in drugih že prevzetih obveznosti pa smo bili primorani tudi nemudoma sprožiti vse ukrepe racionalizacije.
Tukaj je bilo izpostavljeno stališče ali so bili postopki teh ukrepov pravilni. Naj poudarim, da smo postopke racionalizacije najprej začeli pri Ministrstvu za kulturo samem. Nemudoma smo sprožili vse postopke za racionalizacijo stroškov dela Ministrstva za kulturo tako, da smo ukinili študentsko delo, da smo začeli z odprodajo vozil - v nadaljevanju bom tudi predstavila, zakaj jih je bilo na ministrstvu toliko - in da smo seveda začeli tudi s spremenjeno sistemizacijo in racionalizacijo dela. Seveda smo hkrati ugotovili, da je primanjkljaj v proračunu Ministrstva za kulturo tako zelo velik, da s temi ukrepi nikakor ne bomo mogli zagotoviti tekočega poslovanja oziroma sredstev za plačilo prispevkov za socialno varstvo samozaposlenih, kjer je bil primanjkljaj največji in je znašal v višini kar 3,9 milijona evrov. Iz tega je sledilo, da moramo, če hočemo zagotoviti plačilo prispevkov v prihajajočih mesecih, nemudoma ukrepati in prerazporediti sredstva z drugih postavk, kjer ta še niso bila porabljena. Vendar moramo poudariti, da teh sredstev zaradi nujnih zakonskih obveznosti, kjer moramo imeti sredstva zagotovljena do zaključka leta, nismo mogli prerazporediti v taki meri, da ne bi prišlo tudi do nujnega preklica tistih razpisov, kjer odločbe in pogodbe - poudarjam odločbe in pogodbe - še niso bile izvedene. Torej najprej smo seveda bili prepričani, in mislim, da je bila odločitev pravilna, da je treba nemudoma zagotoviti sredstva za kar 2 tisoč 400 samozaposlenih in njihovo socialno varstvo. Tako da postopki so bili sproženi nemudoma. Takrat v tistem trenutku ni bilo znano ali bo prišlo do rebalansa proračuna, čeprav je bilo Ministrstvo za finance obveščeno in nas je seveda seznanilo s tem, da brez rebalansa ne morejo zagotavljati in pokrivati naših izgub. Zato smo morali izvesti vse postopke znotraj samega Ministrstva za kulturo.
Pri tem smo seveda začeli proučevati, od kod in zakaj so se pojavili takšni primanjkljaji na določenih postavkah. Vzrok je gotovo prevzema številnih zakonskih novih obveznosti, za katere niso bile še zagotovljena sredstva ob njegovem ob sprejemanju proračuna 2026, tudi povečanje števila samozaposlenih, še veliko večji vzrok pa je seveda tudi izdajanje nekaterih razpisov, ki niso bili predvideni. Naj poudarim, da nikakor takega stanja nismo ugotovili šele mi. Da je tedanjo ministrico doktor Asto Vrečko strokovna služba Ministrstva za kulturo 2. februarja 2026 - tukaj vam vsem pokažem elektronsko sporočilo - sporočila in obvestila naslednje: vljudno prosimo za povečano pozornost pri izvajanju razpisov, pozivov, dodeljevanju sredstev, prevzemanju obveznosti. saj v finančnem načrtu Ministrstva za kulturo primanjkuje sredstev za zakonske obveznosti. Naslednje elektronsko sporočilo 13. februarja: ponovno opozarjam, da v finančnem načrtu ministrstva niso zagotovljena sredstva za zakonske obveznosti. April 2026. takrat vodja Sektorja za statusne zadeve obvesti, da, pristojno vodstvo Ministrstva za kulturo, da bo za samozaposlene zmanjkalo sredstev že v začetku maja. Naj preberem celotno poročilo, ki sem ga prejela na to temo: običajna in ustaljena praksa je bila, da smo direktorji direktoratov vedno sodelovali skupaj z različnimi vodstvi ministrstva ob vedno skrbni finančni službi pri pripravi proračunov in tudi v časih finančnih kriz oziroma
vedno, ko je bilo potrebno pri kateri koli postavki zadeve skupaj pregledali. Takšen način dela je vsem omogočal pregled na celostno finančno sliko proračuna za kulturo, predvsem pa usklajenost med skrbniki in vodstvom. Sredstva na postavki za samozaposlene ob koncu posameznih proračunskih let skoraj nikoli niso bila zadostna, saj je nemogoče natančno izračunati, koliko jih je potrebno. Vendar pa je v letošnjem letu dejansko prišlo do velikega primanjkljaja že v aprilu. V mandatu prejšnjega vodstva, torej vodstva doktor Aste Vrečko, kot piše pristojna takrat, prej omenjenih sestankov in seznanitev ni bilo oziroma jaz osebno nisem bila na tovrstne sestanke nikoli povabljena. Sklepam, da se je vodstvo odločalo samo, ne glede na dejstvo, da je primanjkljaj na postavki za samozaposlene bil v vodstvu znan, sem vodji sektorja za statusne zadeve Mihi Štruklju vseeno naročila, da kabinet pisno opozori, torej obstaja tudi ustrezno elektronska pošta. Kljub prošnji na hiter odziv pisnega odziva nismo prejeli, so pa bila na postavko za samozaposlene v začetku maja prenesena določena sredstva po običajni proceduri. Skratka, že iz tega zapisa, ki ga citiram in ki smo seveda na našo zahtevo vsem službam, ki so takrat delovale pri nas, ko smo jim zastavili vprašanje od kod in zakaj primanjkljaj, sSmo torej prejemali tovrstne odgovore. Tukaj je dokazilo, da je bilo, da je bil odgovor podan s strani strokovnih služb. Zato seveda moram odločno zavrniti trditev, da smo mi tisti zdaj, ki saniramo finančni položaj, ki ga je na Ministrstvu za kulturo ustvarilo predhodno vodstvo tisti, ki uničujemo slovensko kulturo. Hkrati seveda smo proučevali, od kod so se povečala tudi sredstva za delovanje tako izrazito samega ministrstva. Naj pokažem ta podatek. V štirih letih se je število kvot na Ministrstvu za kulturo povečalo za 25. Torej iz strani predhodnega vodstva so se na Ministrstvu za kulturo množično zaposlovali tisti, ki so bili povabljeni s strani ministrice v kabinet, torej na njeno zaupanje in za čas torej trajanja njenega mandata. Nikoli doslej se ni dogajalo, da bi se tisti zaposleni, ki so povabljeni v kabinet in na zaupanje, zaposlovali na delovna mesta za nedoločen čas. V mandatu predhodnega vodstva ministrstva za kulturo je bilo torej povečano število za kar 20 delovnih mest, vrsta oseb iz kabineta pa je zaposlenih za nedoločen čas. Dvajset delovnih mest, naj poudarim, stane 1,1 milijona evrov na leto, ena cela ena milijona evrov, ki se jih jemlje kulturi, kulturni ustvarjalnosti in kulturnemu sektorju. Prav tako se je množično povečevali tudi nekateri drugi stroški. Naj povem, če je recimo Ministrstvo za kulturo v letu 2021 porabilo okrog 55 tisoč evrov za študentsko delo se je v letu 2024, 25 in tako dalje porabilo kar trikrat več, 150 tisoč evrov za študentsko delo in podobno. Skratka, stroški tudi delovanja Ministrstva za kulturo so se povečevali na vseh postavkah in na tak način jemali tudi sredstva, ki bi jih lahko namenili za kulturno ustvarjalnost. Toda, da gremo še dlje in naprej. Finančna služba, kot smo lahko videli, je torej že od februarja opozarjala na primanjkljaj v proračunu Ministrstva za kulturo, zato tudi finančna služba v zadnjem obdobju in v zadnjih mesecih ni želela več parafirati,
torej potrjevati predlogov novih razpisov. Tako je bil predlog razpisa, enoletnega razpisa za področje ustvarjalnosti, odobren brez brez potrjevanja finančne službe Ministrstva za kulturo. Naj poudarim, okoli 19. marca, to je znova citat elektronske pošte, ki sem ga sprejela, so se prijaviteljem po 119. členu Zujka pošiljala obvestila. Okoli 21. aprila so se izjave prijaviteljev pregledovale. Med tem pod časom je bil poslan vzorec odločbe v potrditev finančni službi, a s strani finančne službe je bil večkrat zavrnjen. Med tem časom je bilo 22. aprila podano prvo navodilo vodje kabineta Mihe Kelemina po naročilu državnega sekretarja Marka Rusjana, da se izdajo odločbe v enakem znesku, kot je bilo predvideno v besedilu razpisa. Vzorec odločbe je bil s strani vodje finančne službe ponovno zavrnjen 6. maja. Skratka, odločbe ponovno jasno navodilo vodstva smo prejeli 18. maja, da se pripravijo odločbe za podpis ministrici doktor Asti Vrečko in odločbe so bile podpisane 19. maja brez odobritve finančne službe. Tovrstnih zadev in stvari, ki so se našle v samem ob pregledu primopredaje poslov in seveda ob natančnem pregledu vseh dokumentacije, s katero smo poskušali razkriti oziroma ugotoviti, od kod tako velik primanjkljaj v proračunu ministrstva za kulturo je še kar nekaj. Mislim pa, da je bil ta del dovolj nazoren, da si lahko predstavite situacijo, za katero ne more odgovarjati sedanje vodstvo Ministrstva za kulturo, ker kot ste lahko sami iz vseh dopisov videli, se je vse to dogajalo pred nastopom mandata tega vodstva. Torej, sedanje vodstvo mora pravzaprav zdaj biti tukaj poklicano na zagovor za nekaj, za kar ne more odgovarjati, ampak je bilo tisto, ki je moralo tovrstno situacijo in tak primanjkljaj v proračunu Ministrstva za kulturo reševati. Zavedali smo se, ja, jasno smo se zavedali ranljivosti kulturnega sektorja, še veliko bolj smo se zavedali ranljivosti samozaposlenih in njihovega socialnega varstva in bili smo pred najtežjo odločitvijo, kako zagotoviti sredstva, da bodo njihove socialne pravice v avgustu, septembru poplačane. Torej, takrat rebalansa ni bilo, takrat ni bilo možnosti in mi, kako se ta sredstva zagotoviti. In potem, ko smo seveda ustavili do izdaje določenih odločb in pogodb, kjer te še niso bile izdane, zaradi tega, ker seveda nismo vedeli, koliko sredstev nam bo lahko Ministrstvo za finance dodatno zagotovilo oziroma z rebalansom zagotovilo smo seveda naredili tudi ta ukrep. Naslednji ukrep pa je bil žal potreben za zagotovitev sredstev, tudi ta, da smo bili prisiljeni... A lahko?