Predsednica Alenka Jeraj: Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam in začenjam 6. nujno sejo Odbora za kulturo. Člane in članice odbora prosim, da preverite, ali imate s seboj prenosne identifikacijske kartice za glasovanje.

Na seji kot nadomestni člani sodelujejo: poslanka Mojca Žnidarič, ki nadomešča poslanko Ano Cajhen in poslanec Luka Simonič, ki nadomešča poslanko Manjo Lesnik.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na edino točko dnevnega reda, to je, prvič, odgovornost za ustavitev financiranja izvajalcev kulturnih programov.

Poslanska skupina Levica, Poslanska skupina Svoboda in Poslanska skupina Socialnih demokratov so dne 8. 9. 2026 vložile zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Vabljeni k točki dnevnega reda, so razvidni iz sklica, torej: predlagatelj Poslanske skupine Levica, Svoboda in SD in v imenu predlagatelja doktorica Asta Vrečko, doktorica Ignacija Fridl Jarc (ministrica za kulturo - vidim, da je z nami tudi Uršula Menih Dokl, državna sekretarka), Uroš Veber (Društvo Asociacija), Miha Blažič (Zasuk - sindikat za ustvarjalnost in kulturo), Jurij Krpan (Nacionalni svet za kulturo), Goran Forbici (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij), doktorica Barbara Rajgelj )(Pravna mreža za varstvo demokracije), Teja Reba (Društvo za sodobni ples) in Barbara Pokorny (predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije).

Besedo v imenu predlagateljev zahteve dajem doktor Asti Vrečko, izvolite.

Dober večer vsem poslankam in poslancem in seveda vsem vabljenim.

Ministrstvo za kulturo je v začetku julija na stotine izvajalcev kulturnih projektov in programov na zahtevo vodstva obvestilo, da naj ministrstvo na ministrstvo ne pošiljajo nobenih zahtevkov za izplačilo, čeprav imajo podpisane pogodbe na izvedene projekte. Sledila je ukinitev razpisa za dodelitev delovnih štipendij, čeprav so izvajalci že dobili obvestila o izboru. Enaka usoda je doletela vse tiste, ki so kandidirali za predstavljanje slovenskih vizualnih umetnikov v tujini. Dodatno izvajalci poročajo, da ministrstvo že celo poletje ne sklene pogodb na razpisih, kjer so dobili pravnomočne odločbe in sklepe, da so bili na javnem razpisu izbrani. Prav tako ministrstvo ne izplačuje redno, ponekod pa zahtevkov nekaterih na javnih razpisih kjer imajo izvajalci že dlje časa veljavne pogodbe, kjer so umetniške dogodke, festivale, koncerte, razstave in predstave že izvedli, sredstev za izvedbo pa ne prejmejo. Z drugimi besedami, na tej točki pravzaprav danes, 30. septembra, ni več važno, ali je to zaradi načrtnega škodovanja umetnikom umetnosti, ali je to zaradi odnosa odklonilnega do kulture, ali je to zgolj maščevanje prejšnji vladi in vodstvu ministrstva ali kombinaciji vsega skupaj. Časa za izgovore ni več. Nepopravljive posledice so tukaj. V proračunu je bilo dovolj denarja. Denar je bil zagotovljen s tem, ko so bili tudi razpisi objavljeni. Stvar politične odločitve pa je, kaj se financira in kaj ne in kaj se stori z denarjem, ki je na voljo. Žal se zdi, da je sedanje vodstvo, aktualno vodstvo Ministrstva za kulturo zgolj nadaljevanje politik iz tretje vlade Janeza Janše, ko smo imeli z doktorjem Simonitijem in takratno državno sekretarko, sedanjo ministrico tam ministrstvo proti kulturi, kjer so se prav tako izvajala neizplačila in tudi odnosi s kulturnim sektorjem so bili zaostreni.

Jutri bomo na izredni seji Državnega zbora odločali o rebalansu, rebalansu za letošnje leto.

Proračun se povečuje tudi v delu za kulturo. In gospodarske razmere so tudi zaradi odločitev prejšnje vlade in njenega dela dobre. Samo za oboroževanje se letos s tem rebalansom namenja dodatnih skoraj 300 milijonov evrov, samo letos skoraj 300 milijonov evrov za orožje. In kljub temu smo mi danes tukaj, kajti Ministrstvo za kulturo bo dobilo nekatera dodatna sredstva, iz integrale, mislim, da okoli do tri milijone in še kohezijska, a vendarle se je Ministrstvo za kulturo odločilo, da se razveljavi dokončane javne razpise, da se zavlačuje s sklenitvijo pogodb za sofinanciranje. Nekaj se bo domnevno privarčevalo, a v resnici bo šlo na veliko škodo vsem. Kajti kultura je tisti sektor, ki ima največji multiplikatorni učinek v družbi, iz vsakega evra se naredi pet dodatnih. In s tem se ne varčuje, ampak se da vsem nam v družbo daje luknja, pa ne le finančna, tudi družbena. Pred nastopom funkcije so bile znane izjave ministrice za kulturo, da lahko dobra umetnost nastane, ko umetnost trpi, ko se opravljajo slabo plačana dela nevladnikom je vodilna stranka v vladi SDS napovedala vojno že pred volitvami. Danes smo pravkar pred začetkom te seje glasovali o tem, postavljeni bili pred nemogočo izbiro: ali se nameni denar za sklad za otroke z redkimi boleznimi ali nevladnim organizacijam. To je seveda še en korak proti razgradnji civilne družbe in nevladnih organizacij. In danes vemo, da je v proračunu dovolj denarja in vemo leta 2026, da revščina ni pogoj za ustvarjanje, ampak morajo biti za ustvarjanje vzpostavljeni dobri materialni pogoji. A vendarle ima trenutno Ministrstvo za kulturo drugačno usmeritev. Umetniki naj bi ustvarjali v prostem času, ne kot poklic. In če imamo na eni strani dodatne milijone za nabavo orožja, železja, za vojne, pa je podpora umetnosti, se zdi, nemogoča. In že iz izhodišča rebalansa izhaja, kakšne bodo naslednje prioritete in zato se sprašujemo, čemu je bilo namenjeno predhodno ustavljanje postopkov, in to pred sprejetjem rebalansa, ko se proračun viša, zaustavljanje izplačil na podlagi zakonitih in veljavnih pogodb in nepodpisovanje pogodb tistim, ki imajo pravnomočne sklepe o izbiri za sofinanciranje. Utemeljeno se ob tem odpira tudi vprašanje ali so bile prvotne zaustavitve vseh prizadetih postopkov sorazmerne in ali so bile predhodno izčrpane manj invazivne možnosti. In kot se opozarja, je seznanitev o pripravah rebalansa po elektronski pošti, ni ustrezna pravna podlaga za spremembe pri izvajanju kulturnih programov ali projektov in ne more biti razlog za zavračanje ali nepodpisovanje zahtevkov. Kultura ni strošek, vlaganje v kulturo je vložek države in lokalnih skupnosti, da lahko kulturni sektor ustvarja delovna mesta, spodbuja turizem in prinaša dodano vrednost gospodarstvu, prebivalcem pa omogoča širok dostop do kulturnih vsebin, ki jim lajšajo tudi duševne stiske, zmanjšujejo osamljenost, bogatijo njihov vsakdan, izobražujejo, ponujajo vsebine za otroke in v naša življenja vnašajo ustvarjalnost. Škoda, ki s takšnim ravnanjem nastane zaradi odpovedi kulturnih projektov in slabljenja pogojev zahtevno, pa je dolgoročna in se je ne da hitro odpraviti. Tudi če se bodo zdaj zahtevki šli naprej, je bila škoda že povzročena, in to po vsej Sloveniji, po lokalnih skupnostih. Kajti, ko dobiš tak mail, imaš kot ustvarjalec ali društvo, nevladna organizacija, dve možnosti: ali se izvede projekt brez pogodbe, s tveganjem,

ki je veliko tudi osebno, ali pa upa, da mu ne bo ostal dolg, ki se bo vlekel še leta in leta in vodil do osebnega bankrota, lahko pa se projekt enostavno ukine. Obe opciji sta slabi in ministrstvo za kulturo si ne bi smelo privoščiti tega, da kulturni sektor pahne pred tako izbiro, kajti ni pošteno. Odločba je upravni akt, s katerim se o financiranju odloči, pogodba pa je le še izvedba tega akta. In zaradi tega tukaj opozarjamo, da je to dejansko protipravno ravnanje, kajti zahtevki za sofinanciranje se v oddajo na podlagi tega in z e-mailom ne morejo biti kar tako z neko grožnjo ukinjeni. In tukaj ne moremo podpirati tega na Odboru za kulturo, kajti to gre za ravnanje proti kulturi, proti umetnikom in proti vsem tistim, ki se tako zelo, zelo trudijo, da bi tudi v času, ko se zdi, da so na svetu zgolj še vojne in nepravičnosti, dali neke drugačne vsebine, tako da bi lahko spodbujali kritično mišljenje, kot koncu koncev tudi nudili nek pobeg in pa neke umetnostno zabavne vsebine, izobraževanje in kot rečeno, da nudijo v tem času tudi oporo tudi za duševno zdravje, kajti kultura je eden izmed tistih, tudi po Evropski uniji, ki lahko krepi nas same kot skupnosti. In zaradi tega smo sklicali ta Odbor za kulturo, predlagali tudi sklepe, s katerimi Ministrstvo za kulturo pozivamo, da da naj pojasni svoje odločitve in da naj jih prekliče. Sklepe pa bo prebrala predsednica na koncu, ne boste pa vi. In s temi sklepi, mi smo dali štiri sklepe in zaenkrat, ki ste jih tudi dobili in predlagamo seveda spoštovanemu odboru, da vse te sklepe podprejo, da se odobrijo finančna sredstva in da se s tovrstnimi praksami, kot je prekinitev razpisov in javnih pozivov nemudoma preneha.