Hvala lepa, gospa predsednica. V okviru te točke dnevnega reda sta pred vami predloga stališč Republike Slovenije do Predlogov sklepa Sveta o podpisu dveh sporazumov z Indonezijo, na eni strani celovitega sporazuma o gospodarskem partnerstvu, na drugi strani pa sporazuma o zaščiti naložb. Vlada ju je obravnavala 24. septembra na svoji 12. redni seji in ker sta bila izpogajana vzporedno in tvorita celoto, ju bom seveda tudi tako kot ste se odločili, predstavil kot celoto. Oba sporazuma dopolnjujeta Sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 2009. Pogajanja so potekala od julija 2016 do septembra 2025 in oba sodita v izključno pristojnost Evropske unije, zato ne bosta predmet nacionalnih ratifikacij. Podpis je predviden do konca letošnjega leta, začetek veljavnosti pa v prvi polovici leta 2027. Zakaj sta oba sporazuma pomembna za Slovenijo? Indonezija je največje gospodarstvo regije AZN in je trg z več kot 280 milijoni potrošnikov. Za izvozno usmerjeno gospodarstvo, kot je naše, to pomeni večjo konkurenčnost in bolj predvidljivo poslovno okolje.

Zdaj, če govorimo prvo o celovitem sporazumu. Carine bodo odpravljene za več kot 98 odstotkov tarifnih postavk, po petletnem prehodnem obdobju bo liberaliziranih 96 odstotkov dvostranske trgovine. Koristi pričakujemo zlasti pri strojih in zdravilih, ki že danes vodita naš izvoz v Indonezijo, in pa v panogah, kjer izvoza še ne beležimo. Sporazum odpravlja tehnične in regulativne ovire, odpira trg storitev, zlasti telekomunikacijskih in računalniških, in prepoveduje dajatve na elektronske prenose. Neposredno ščiti tudi

221 geografskih označb EU, med njimi recimo našo slovensko kranjsko klobaso, kraški pršut, štajersko prekmursko bučno olje in teran. Drugače pa evropski industriji zagotavlja stabilnejši dostop do kritičnih surovin, kot sta nikelj in kobalt. Vsi uvoženi kmetijski in živilski proizvodi bodo morali izpolnjevati pravila EU o varnosti hrane, zdravju živali in rastlin ter gensko spremenjenih organizmov. Previdnostno načelo pa ostaja ohranjeno. Zdaj ponovno pride moj dodatek noter kot sekretarja za delo posebej poudarjam tudi zaveze glede pravic delavcev, varstva okolja in podnebnih sprememb. Pariški sporazum je opredeljen kot bistven element sporazuma. Skratka, posebno poglavje je še dodatno namenjeno malim in srednjim podjetjem, kar je za naše gospodarstvo izjemnega pomena.

Nadaljeval bom z zaščito naložb. Sporazum varuje vlagatelje pred arbitrarnim ravnanjem države gostiteljice, se pravi pred neupravičeno diskriminacijo, razlastitvijo brez pravičnega nadomestila in zavrnitvijo pravice. Hkrati obema pogodbenicama ohranja pravico do urejanja v javnem interesu in pa sprememba zakonodaje v skladu s to pravico ne more biti podlaga za spor, tudi če vpliva na pričakovane dobičke vlagatelja. Zaščitene so le naložbe skladno z nacionalno zakonodajo, vlagatelji pa morajo spoštovati vse obveznosti države gostiteljice tudi na področju varstva delavcev, kot sem omenil, okolja in človekovih pravic. Sporazum vsebuje mehanizem za reševanje sporov med državama, ne pa tudi mehanizma za spore med vlagateljem in državo. Indonezija namreč pozna le klasično arbitražo, ki ni skladna z naložbeno politiko EU, zato sta se pogodbenici dogovorili, da bosta sodoben mehanizem izpogajali najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti sporazuma. Posebnost postopka je tudi ta, da je komisija sklepa o tem sporazumu posredovala le v angleščini, ki bo tudi verodostojna različica. Naj sklenem s podatki. Blagovna menjava s Slovenijo je lani znašala 85,9 milijona evrov, leta 23 pa več 100 in 137,9 milijona. Upad je predvsem posledica manjšega uvoza rjavega premoga. Izvozili smo za 14,4 milijona evrov, uvozili pa za 71,5 milijona evrov. Neposredne naložbe so leta 2024 znašale 4,2 milijona evrov vse indonezijske v Sloveniji. Prostora za rast slovenskega izvoza in naložb je torej veliko. Ker bo Indonezija 1. januarja 2027 izstopila iz splošnega sistema preferencialov, je smiselno, da sporazuma začneta veljati čim prej. Tako kot v prejšnjem primeru tudi tukaj predlagam, da odbor podpre predlog stališč, ki jih bomo zagovarjali in s tem seveda tudi podpis ter sklenitev obeh sporazumov.

Hvala lepa.