Govor

Mojca Škrinjar
4. nujna seja
28. 9. 2026

Hvala za besedo. Naj najprej pojasnim v imenu ministrstva, da to nima podatka o tem, na koliko vzgojno-izobraževalnih zavodih naj bi bili otroci, dijaki ali študentje izpostavljeni sindikalnemu aktivizmu v obliki nagovarjanja ter izobešanja oziroma razdeljevanja plakatov in letakov s politično vsebino. Podatek o obsegu oziroma številu tovrstnih dejavnosti bi bilo mogoče pridobiti z izvedbo usmerjene ankete med vzgojno izobraževalnimi zavodi, ki bi jih bilo treba poslati vse relevantnim zavodom. Ministrstvo za to brez izvedbe takšne sistematične preverbe ne razpolaga z verodostojnimi podatki o obsegu konkretne opisane aktivnosti. Pojasnimo pa zakon. Ministrstvo torej podpira varovanje avtonomije vzgojno-izobraževalnega prostora, zaščito otrok in mladih ter nemoten vzgojno izobraževalni proces. Hkrati je treba ločiti med tem, kar je po zakonu prepovedano, in tem, o čemer je v okviru zakonskih pristojnosti posameznega zavoda pristojen odločati ravnatelj oziroma vodstvo zavoda. Pri presoji konkretnih primerov je treba izhajati iz veljavne zakonodaje, pristojnosti zavodov in konkretnih okoliščin posameznega primera, ne pa iz splošne predpostavke, da je vsaka sindikalna dejavnost v izobraževalnem prostoru nedopustna. 72. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določa

dejavnosti, ki niso povezane z vzgojo in izobraževanjem, se lahko v javnem vrtcu oziroma šoli izvajajo le z dovoljenjem ravnatelja. V vrtcih in šolah je prepovedano delovanje političnih strank in njihovih podmladkov. Treba je pa razlikovati med političnim delovanjem strank, zakonsko je prepovedano v vrtcih in šolah, in drugimi dejavnostmi, ki niso neposredno povezane z vzgojo in izobraževanjem. Lahko se izvajajo, vendar le z dovoljenjem ravnatelja. In dejavnostmi, ki so povezani z delovanjem zaposlenih oziroma sindikata. Njihova dopustnost se presoja glede na konkretno pravno podlago, namen dejavnosti, prostor, način izvedbe in pristojnosti zavoda. Ravnatelj je v skladu z 49. členom ZOFVI pedagoški vodja in poslovodni organ javne šole in je v okviru zakonskih ter podzakonskih določb pristojen za odločanje o dopustnosti posameznih dejavnosti v šoli. Ravnatelj mora pri odločanju upoštevati omenjeni zakon, s kratico imenovan ZOFVI, in druge veljavne predpise, varnost in dobrobit otrok in mladih, nemoten potek vzgojnoizobraževalnega procesa, pravice učencev in dijakov, okoliščine konkretne dejavnosti, morebitno dovoljenje oziroma drugo pravno podlago za uporabo prostorov. Če ravnatelj ugotovi, da je določena dejavnost nedopustna, mora ustrezno ukrepati, če prepoved ni podana, pa je v okviru svojih pristojnosti odgovoren za odločitev, ali in pod katerimi pogoji se dejavnost dovoli. 72. člen ZOFVI torej ni splošna prepoved političnih vsebin v šoli. Člen izrecno prepoveduje delovanje političnih strank in njihovih podmladkov, pri drugih dejavnostih pa mora ravnatelj presojati dopustnost oziroma nedopustnost posamezne aktivnosti na šoli.

72. člen ZOFVI izrecno torej določa prepoved delovanja političnih strank in njihovih podmladkov, iz te določbe pa ne izhaja splošna prepoved vseh sindikalnih aktivnosti. Pri sindikalnih dejavnostih je treba zato presojati njihovo konkretno vsebino, namen, način izvedbe in pravno podlago za njihovo izvajanje v posameznem zavodu. Če konkretno ravnanje sindikata preseže okvir dopustnega in pomeni kršitev zakona ali poseg v pravice otrok oziroma nemoten vzgojnoizobraževalni proces, mora zavod ustrezno ukrepati. Ne glede na različna stališča o konkretnih sindikalnih ali referendumskih aktivnostih, mora biti v središču pozornosti otrok oziroma mladostnik in njegov nemoten dostop do kakovostnega izobraževanja. Ministrstvo torej vedno pričakuje od vodstev zavodov, da zagotovijo varno okolje, nemoten pouk, spoštovanje dostojanstva in otrok mladih, pluralnost informacij, prostor za kritično mišljenje, spoštovanje pravic vseh deležnikov. Dopustnost konkretne dejavnosti se presoja na podlagi veljavne zakonodaje v pristojnosti in je v pristojnosti torej konkretnega zavoda. 72. člen torej določa, da se lahko izvajajo le z dovoljenjem ravnatelja in ravnatelj mora pri tem upoštevati predpise in konkretne okoliščine. Ni mogoče vseh sindikalnih aktivnosti vnaprej opredeliti kot prepovedanih, prav tako pa dovoljenje za sindikalno delo ne pomeni avtomatičnega dovoljenja za vsako obliko političnega oziroma referendumskega nagovarjanja.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zagovarja avtonomijo vzgojne izobraževalnega prostora, pluralnost mnenj ter zaščito otrok in mladih pred vsakršnimi pritiski. Hkrati moramo spoštovati veljavno pravno ureditev in pristojnosti, ki jih zakon daje ravnateljem in vodstvom zavodov. Zaradi navedenega ministrstvo ne more vnaprej odločati v vsakem primeru, v posameznem primeru, namesto ravnatelja. Lahko pa zagotavlja pravni okvir, usmeritve in nadzor nad zakonitostjo delovanja sistema v okviru svojih pristojnosti. Odgovornost vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je, da je šolski prostor varen, strokoven in namenjen predvsem vzgoji in izobraževanju ter da se pri vseh aktivnostih sprašujejo pravice, dostojanstvo in dobrobit otrok in mladih. Stališče ministrstva temelji na spoštovanju

ustavno zagotovljene avtonomije univerz. Presoja vsebine posameznih plakatov, objav ali drugih gradiv na visokošolskih zavodih ni v pristojnosti ministrstva, razen če bi bili podani elementi kršitve zakonodaje. Avtonomija univerz je zagotovljena v 58. členu Ustave Republike Slovenije. Univerza je prostor akademske svobode, odprte razprave in soočanja različnih pogledov. Načelo ideološke nevtralnosti države ne pomeni odsotnosti razprave o družbenih ali političnih vprašanjih, temveč obveznost države, da zagotavlja pogoje za pluralno in svobodno akademsko razpravo. Torej, če povzamem, ni vsako delovanje, ni vsaka politična stvar prepovedana, če gre za politično razpravo, in ni vsaka sindikalna dejavnost dopuščena, če gre za politično delovanje.

Hvala.