Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni!

Makroekonomska podlaga za rebalans je jesenska napoved gospodarskih gibanj, ki smo jo pripravili v začetku septembra in v njej predvidevamo, da bo gospodarska rast letos 3,8 odstotna, torej precej več kot lani, 1,5 je bila lani, je pa tudi znatno presegla pomladanska pričakovanja in ta pospešek izhaja predvsem iz zelo ugodnih gospodarskih gibanj v prvi polovici leta. Najpomembnejši dejavniki, ki so prispevali k temu, so močno izvozno okrevanje, ki je bilo široko osnovano in je v razmerah povečane negotovosti zaradi vojne na Bližnjem vzhodu preseglo naša pričakovanja, torej je bila izvozna učinkovitost bistveno višja, kar je spodbuden podatek. Dodatno spodbudo izvozu pa so dale pa je dal tudi zagon novih industrijskih zmogljivosti v farmaciji in avtomobilski industriji. Torej proizvodnja novih električnih avtomobilov.

Drug pomemben dejavnik je zaključevanje velikih investicijskih projektov in pa tisto, kar je preseglo pričakovanja, so pa okrepljene zasebne investicije, kar je v tako negotovih razmerah bilo nad pričakovanji.

Tretji dejavnik je nadaljnja rast razpoložljivega dohodka ob visoki zaposlenosti in hitrejši rasti plač, kar seveda spodbuja trošenje gospodinjstev in tudi državna potrošnja je bila nekoliko višja od pričakovanj, izhajala je pa iz polne uveljavitve sistema dolgotrajne oskrbe in tudi rasti zaposlenosti v zdravstvu in socialnem varstvu.

Ocenjujemo, da je tako visoka rast, se pravi zlasti v prvi polovici leta, tudi pokazatelj odpornosti prilagajanja gospodarstva v teh negotovih razmerah. Hkrati pa izhaja tudi iz nekaterih enkratnih dejavnikov, ki bodo postopoma slabeli. Tu bi predvsem izpostavili investicije v letu lokalnih volitev in pa zaključevanje investicijskih projektov ob izteku načrta za okrevanje in odpornost in zaključku izgradnje drugega tira. Zato tudi že v drugi polovici leta tako visokih stopenj rasti ne pričakujemo. Seveda pa je rast cene energentov na svetovnih trgih povišala tudi inflacijo, zato bo inflacija

letos po naši oceni 3,7 odstotna, konec leta v povprečju leta 3,1. Tisto, kar je najpomembnejši razlog za preseganje pomladanske napovedi, so višje cene energentov, pa tudi storitev, zaradi suše pa proti koncu leta pričakujemo tudi ponovno rast cen hrane, ki so trenutno nižje, kot so bile pred letom. Seveda napoved spremljajo zelo velika tveganja, pretežno so negativna, izhajajo iz mednarodnega okolja, povezana so s potekom vojne na Bližnjem vzhodu, razmerami na svetovnih trgih, zlasti energentov. Potem pa tudi, če pride do prenosa v realno gospodarstvo, se to seveda pozna tudi v našem izvoznem sektorju. In kot pomemben vir negotovosti pa seveda ne moremo izpustiti trgovinskih napetosti, razmer na finančnih trgih, ki so zaostrene in se lahko še zaostrijo in potem seveda vplivajo na gospodarsko aktivnost tudi v Sloveniji.

Toliko na kratko. Če bodo dodatna vprašanja.