Hvala lepa za besedo.

Odziv vlade ste sicer prejeli, ampak vseeno, da ga na kratko povzamem. Vse to, na kar Fiskalni svet opozarja, seveda na visoko rast očiščenih izdatkov, na tveganja pri realizaciji nekaterih prihodkov in odhodkov ter na potrebo po ukrepih, ki bodo dolgoročno pač zagotavljali vzdržnost javnih financ, seveda se vlada tega zaveda, kljub temu pa bi rada izpostavila nekaj ključnih okoliščin, ki jih je le treba upoštevati pri obravnavi letošnjega rebalansa. Namreč ta rebalans ni posledica načrtovanega povečanja porabe, ampak predvsem prilagoditve proračuna spremenjenim okoliščinam in novim obveznostim, ki so bile, kot uvodoma pojasnjeno, sprejete po tem, ko je bil spremenjeni proračun za leto 2026 lani jeseni že sprejet. Na odhodkovni strani so pomemben del povečanja nove zakonske obveznosti zaključevanja črpanja, črpanja sredstev načrta za okrevanje in odpornost in povečanje obrambnih izdatkov. Sedanja vlada je bila imenovana junija, torej že v času izvrševanja proračunov, proračuna za leto 2026, zato nekih pomembnih finančnih učinkov tudi z ukrepi, ki smo jih začeli, v letošnjem letu ni še možno pričakovati.

Nekateri ukrepi se že tudi lahko finančno ovrednotijo, vsi pač še ne. Sistemski ukrepi seveda zahtevajo pripravo zakonodaje, medresorsko usklajevanje, sprejem, uveljavitev ter čas, da se njihovi učinki dejansko pokažejo. To pa seveda ne pomeni, da se ukrepi ne pripravljajo. Takoj po nastopu mandata smo predlagateljem finančnih načrtov, vključno tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, naložili pripravo ukrepov za zmanjšanje finančnih posledic na državni proračun in za izboljšanje strukturnega položaja javnih financ. Nekateri predlogi ukrepov so že usklajeni, večina jih je še v postopku. Njihovih večjih finančnih učinkov, kot omenjeno, ni možno pričakovati v letu 2026, vsekakor pa jih pričakujemo v prihodnjih letih. Ne glede na to pa se v letošnjem letu spreminja dinamika zdravstvenih investicij, izvajajo se tudi ukrepi na področju cen zdravstvenih storitev, zdravil, medicinskih pripomočkov in absentizma. Pri tveganjih, ki jih izpostavlja Fiskalni svet glede Zavoda za zdravstveno zavarovanje, je pomembno tudi, da je v veljavnem proračunu za stabilizacijo zdravstvenega sistema že zagotovljenih 420 milijonov evrov, kar pomeni, da je to enak znesek, kot je bil potrjen z lani sprejetim proračunom za leto 2026; z rebalansom in spremembo zakona samo usklajujemo zakonske obveznosti z dejansko razpoložljivimi sredstvi. Pomemben del letošnje rasti izdatkov predstavljajo obrambni izdatki. Kot omenjeno, po metodologiji Nata bodo letos dosegli približno 2,03 odstotka BDP, pri čemer je treba upoštevati tudi razliko med denarnim in obračunskim tokom, predvsem zaradi predplačil, ki bodo načrtovana, ki so načrtovana, da bodo izvedena v letošnjem letu. Cilj te vlade vsekakor je zagotoviti bolj vzdržne javne finance v prihodnjih letih, zato pripravljamo ukrepe, ki bodo imeli trajnejše učinke na rast odhodkov in očiščenih izdatkov, hkrati pa bomo pri financiranju razvojnih in investicijskih projektov v večji meri uporabljali evropska in druga namenska sredstva. Proračune za naslednji dve leti bomo obravnavali še v tem mesecu, tako da mislim, da bomo več o ukrepih, ki bodo imeli posledice v naslednjih letih, lahko še tekom razprave ob teh dokumentih pojasnili.

Hvala lepa.