Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik, spoštovani člani odbora in ostali navzoči!

Kot vemo, rebalans je bil potreben predvsem zato, ker se je v času od sprejetja sprememb državnega proračuna lani jeseni do danes spremenila finančna in gospodarska slika države, nastale so nove obveznosti in med drugim je prišlo tudi do reorganizacije vlade. V dokumentu, ki ga bomo danes obravnavali, je proračunski primanjkljaj glede na spremembe državnega proračuna za leto 2026 enak in znaša 2,2 milijardi evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

To pomeni, da rebalans ne spreminja cilja glede višine primanjkljaja, ampak proračun le prilagaja dejanskemu razvoju dogodkov in potreb države. Povečuje se tako prihodkovna kot odhodkovna stran. Prihodki so načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 981 milijonov oziroma 6,3 odstotke več od sprememb državnega proračuna za leto 2026, odhodki pa so načrtovani v višini 18,8 milijarde evrov oziroma 1,1 milijarde evrov ali 6,2 odstotka več od sprememb državnega proračuna za leto 2026.

Skupni davčni prihodki so načrtovani v višini 13,6 milijard, 13,6 milijarde evrov oziroma slabih 600 milijonov evrov več kot prvotno načrtovanih s spremembami proračuna za leto 2026. Največje povečanje je iz naslova davka na dodano vrednost, ki se povečuje za 409 milijonov oziroma za 7 odstotkov. Višja ocena je predvsem odraz višje gospodarske aktivnosti in zasebne potrošnje.

Drugi pomemben vir je dohodnina, prihodki iz dohodnine se povečujejo za 181 milijonov evrov oziroma za 8,3 odstotke. Pri tem je posebej pomembno povečanje davčnih prihodkov iz zaposlitve za 91 milijonov evrov, ki je v največji meri odvisno od gibanja mase plač in prihodkov od davka na dividende za 75 milijonov evrov. Davek od dohodkov pravnih oseb

se ocenjuje, da bo višji za 135 milijonov oziroma 7,3 odstotka glede na prvotno sprejeti državni proračun za leto 2026. To so ključne davčne postavke. Vsi davčni prihodki pa se ne povečujejo. Največje znižanje glede na spremembe državnega proračuna za leto 2026 je pri trošarinah, tukaj se je ocena znižala za 112,5 milijonov evrov glede na prvotni načrt, predvsem iz razloga, ker so trenutno trošarine na pogonska goriva oziroma dizel in tudi kurilno olje bistveno nižje od tistih, ki so bile načrtovane ob spremembah državnega proračuna za leto 2026; razlogi pa mislim, da so razumljivi. Pomemben del prihodkovnega povečanja predstavljajo tudi nedavčni prihodki, ki so načrtovani za 205 milijonov oziroma skoraj 22 odstotkov višje od prvotno načrtovanih, pri čemer se najbolj povečujejo prihodki od udeležbe na dobičku in dividend nefinančnih in finančnih družb. Ti se načrtujejo višje za 87 milijonov evrov in naj bi znašali oziroma predvidevamo, da bodo znašali 497 milijonov evrov. Tukaj je višja ocena predvsem posledica postopkov upravljanja s premoženjem Republike Slovenije oziroma višjih napovedanih vplačil dividend v državni proračun. Pomembno je tudi povečanje pričakovanih prihodkov iz Evropske unije, ki se v rebalansu povečujejo za 223 milijonov evrov. Pri tem ima predvsem pomembno vlogo imajo sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, katerih črpanje se z letošnjim letom zaključuje.

Kar se tiče odhodkovne strani, največje povečanje izhaja predvsem iz novih zakonskih obveznosti zaključevanja črpanja sredstev, načrta za okrevanje in odpornost in višjih obrambnih izdatkov. Glede novih zakonskih obveznosti vemo, da gre za obveznosti, ki jih je treba zaradi sprememb, sprejetih po sprejetju sprememb državnega proračuna za leto 2026, vključiti v rebalans. Tako na primer v spremembah državnega proračuna za leto 2026 ni bil načrtovan zimski regres. Dodatna sredstva so potrebna tudi zaradi dviga minimalne plače, ki vpliva na stroške dela in tudi na višino denarnega nadomestila za brezposelnost. Dodatna sredstva so potrebna še zaradi sprememb pri plačah javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini in tako naprej. Ostalo so manjši. Pomemben del povečanja predstavljajo sredstva načrta za okrevanje in odpornost, za te namene se v rebalansu sredstva povečujejo za 320 milijonov evrov. Naslednji pomemben element so pa obrambni izdatki, ki se v rebalansu povečujejo za 296 milijonov. Povečanje je povezano z nadaljevanjem modernizacije in opremljanja Slovenske vojske, razvojem obrambnih zmogljivosti in infrastrukture ter izpolnjevanjem sprejetih zavez Republike Slovenije do Nata. Državni zbor je junija 2025 sprejel Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki kot razloge za višja vlaganja izpostavlja spremenjeno varnostno okolje, potrebo po razvoju potrebnih zmogljivosti in zapolnitvi večletne vrzeli, razvojne vrzeli Slovenske vojske in tudi seveda izpolnjevanje mednarodnih zavez. Resolucija določa, da obrambni izdatki dosežejo 2 odstotka bruto domačega proizvoda v letu 2025 in se nato postopno povečujejo do 3 odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2030. Po predlaganem rebalansu bodo obrambni izdatki v letu 2026 dosegli 2,03 odstotka bruto domačega proizvoda. Kot že omenjeno v uvodu, odhodkovna stran se spreminja tudi zaradi reorganizacije vlade, s katero se je število ministrstev zmanjšalo z 19 na 14 in je zato namen spremembe predvsem bolj racionalna organizacija državne uprave in učinkovitejša razporeditev kadrovskih in finančnih virov. Zaradi nove razporeditve pristojnosti je bilo treba v rebalansu prilagoditi finančne načrte posameznih novo oblikovanih resorjev in prerazporediti sredstva iz starih, obstoječih resorjev na nove tako, da rebalans sledi novi organizaciji in omogoča nemoteno izvajanje vseh nalog države.

In morda za konec še nekaj besed o C bilanci oziroma računu financiranja. Ta seveda prikazuje, kako država zagotavlja sredstva za financiranje proračunskega primanjkljaja, pa tudi drugih finančnih potreb in odplačila zapadlega dolga. V letu 2026 je z rebalansom predvidenih 4,99 milijarde evrov novega zadolževanja, kar je 253 milijonov manj, kot je bilo za leto 2026 predvideno ob lani sprejetem proračunu za letošnje leto.

Država bo odplačala v letošnjem letu za 2,99 milijarde evrov glavnice zapadlega dolga. Seveda višina novega zadolževanja ni enaka višini proračunskega primanjkljaja, ker se pomemben del zadolževanja namenja tudi refinanciranju dolga, ki v letu 2026 zapade, ter zagotavljanju ustreznih likvidnostnih rezerv in predfinanciranju prihodnjih obveznosti. Glavnino financiranja država zagotavlja na mednarodnih dolžniških kapitalskih trgih v evrih, predvsem z izdajo državnih obveznic in zakladnih menic, medtem ko domači trg predstavlja pomemben dopolnilni vir, ki ga krepimo tudi z izdajanjem ljudskih obveznic in zakladnih menic. Struktura dolga ostaja izrazito evrska, kar 95,5 odstotkov dolga državnega proračuna je v evrih, pri preostalem delu pa je valutno tveganje zavarovano. Ostajamo zavezani postopnemu zmanjševanju deleža javnega dolga v bruto domačem proizvodu, ki naj bi se v letu 2026 znižal na 64,6 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko je ob koncu leta 2025 znašal 65,1 odstotka bruto domačega proizvoda. Slovenija tako ostaja pod povprečne zadolženosti Evropske unije in evrskega območja.

S tem bi uvodno predstavitev zaključila, če bodo potrebna kakršnakoli dopolnila, pa seveda z veseljem v nadaljevanju. Hvala.