Spoštovani predsednik, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi.

Stališče Poslanske skupine Gibanja Svoboda povem takoj na začetku, da ne bo kakršnihkoli nesporazumov: sprejemu predloga rebalansa proračuna za leto 2026 nasprotujemo in ga ne bomo podprli. Povedal bom pet stvari: zakaj ta rebalans ni zasluga te vlade, zakaj v njem ni nobenega ukrepa, s čim je v resnici zaprt, kaj pomeni za zdravstvo in kaj pomeni 300 milijonov za orožje v zadnjih treh mesecih letošnjega leta.

Prvič, ta rast ni vaša. Slovensko gospodarstvo je v prvi polovici leta 2026 raslo najhitreje v Evropski uniji. V drugem četrtletju je bruto domači proizvod med letno zrastel za 5 odstotkov. In to ni naša ocena, to je podatek statističnega urada. In zdaj povejmo, čigav rezultat to je. Ta rast je nastala v prvem polletju, vlada Janeza Janše je mandat nastopila junija. Rast prvega polletja torej ne more biti posledica ukrepov vaše vlade. Teh takrat ni bilo in, kot bomo videli, jih ni niti v tem rebalansu. Rekordna rast ima neposredno proračunsko posledico: prihodki se zvišujejo za 980 milijonov evrov, od tega davčni za 568 milijonov. Toliko o tem, ko je minister govoril, da višji prihodki niso rezultat višjih davkov - višjih prilivov davčnih so, ja. In zdaj tisto, kar je treba povedati počasi: kljub najvišji rasti v Evropski uniji, kljub skoraj milijardo evrov višjim prihodkom bo primanjkljaj letos višji kot lani, z 2,4 bruto domačega proizvoda na 2,9 odstotka. To je približno pol milijarde evrov več kot v letu 2025. In naj ponovim, ker si to zasluži: v letu z najvišjo rastjo v Evropski uniji in z rekordnimi prihodki načrtujete višji primanjkljaj kot lani. Spoštovane kolegice in kolegi iz koalicije, štiri leta smo poslušali vaše govore o tem, da je primanjkljaj v času debelih krav previsok, da se v konjunkturi varčuje, da se rezerve delajo takrat, ko gre dobro, ne takrat, ko je hudo. Danes so debele krave tukaj in primanjkljaj je višji kot lani. Vi pa ta rebalans podpirate brez ene same pripombe. No, ni čisto res, izgovarjate se pravzaprav na prejšnjo vlado. Torej za gospodarsko rast, ki mimogrede zelo hitro narašča že od sredine lanskega leta, ste zaslužni vi, za rebalans, ki ga predlaga ta vlada in ga bo potrdila sedanja koalicija, torej za rekordni primanjkljaj smo pa odgovorni mi. Mislim, brezsramno se hvalite s tujimi zaslugami. Ne samo z gospodarsko rastjo, tudi z NOO-jem, ker se spomnim kako je minister povedal, kako katastrofalno stanje je konec junija in potem je čudežno čez poletje bilo vse rešeno. Torej verjamem, da pojoča travica pri vas nikoli ne bi zaigrala, že zdavnaj bi ovenela. In ne pričakujem, da boste danes glasovali drugače, pričakujem pa, da boste vsem tem se vsaj malo zazrli v ogledalo.

Drugič, v tem rebalansu ni niti enega varčevalnega ukrepa. Pogledal sem celotno gradivo, splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov in obrazložitve in v njem ni niti enega varčevalnega ukrepa, niti ene same racionalizacije, niti ene sistemske spremembe, niti enega nastavka za reformo. Edina omemba ukrepov je v predložitvi predlagatelja, kjer piše, da so ukrepi za ponovno uravnoteženje proračuna, da se pripravljajo, citiram, za prihodnji dve leti. Napovedani so, predloženi niso. Državna sekretarka je pred dvema tednoma na seji Komisije za nadzor javnih financ povedala, da Ministrstvo ima že kar seznam ukrepov. Če ta seznam obstaja, ga Državni zbor, Državni zbor lahko vidi danes, če ga danes ne moremo videti, potem ne verjamem,

da obstaja. Pri ministrstvu, ki je štiri mesece govorilo o nujnosti konsolidacije, je to težko razumeti drugače kot preložitev. In prosim, da mi kdo iz koalicije danes navede en sam varčevalni ukrep iz tega rebalansa, postavko in znesek vsaj enega. Tretjič, ta rebalans ni zaprt z ukrepi, ampak s skladi. Če ukrepov ni, s čim je potem rebalans zaprt. Z enkratnimi viri in s proračunskimi skladi. Rebalans znižuje transfer v pokojninsko blagajno za 214 milijonov in pol, nadomesti ga s 176 milijoni iz sklada, za katerega se vrsto let steka 10 odstotkov kupnin od državnega premoženja z zakonskim namenom financiranja pokojnin prihodnjih generacij. Stanje tega sklada je 176,8 milijona, govorimo torej o izpraznitvi do zadnjega evra. Brez tega manevra bi primanjkljaj znašal približno 3,1 odstotka, naslovna številka 2,9 od 2,9 odstotka torej ni rezultat konsolidacije, je rezultat te ene operacije in tu je podrobnost, ki jo je povedala državna sekretarka sama, citiram: "Na ZPIZ ni primanjkljaja, pričakuje se, da bo prispevkov dovolj, da primanjkljaja ne bi bilo." Če pokojninska blagajna primanjkljaja nima, potem za porabo demografske rezerve ni pokojninskega razloga. Ostane razlog, ki ga je prav tako navedla državna sekretarka sama, zapiranje letošnjega proračuna. In ni šlo samo za ta sklad, citiram: "Za zapiranje letošnjega rebalansa smo močno pojačali tudi porabo sredstev ostalih proračunskih skladov, se pravi podnebnega, vodnega in vseh ostalih", in naprej, "kar precejšen del teh sredstev se je prebarval z integralnih v tista namenska." Prebarval, to ni moja beseda. Kaj to pomeni, je preprosto izdatek, ki bi ga sicer plačali iz integralnih sredstev, se zdaj plača iz sklada. Projekt je isti, plačilo je isto, spremeni se samo vir in rebalans se izide. In da ne bo nesporazuma, porabi skladov ne nasprotujemo, nasprotujemo pa temu, da se porabljajo za namene, za katere niso bili ustanovljeni, sklad za vode je za vode, podnebni sklad je za podnebne ukrepe, demografska rezerva je za pokojnine prihodnjih generacij. In to je bistvo. Tako zaprt rebalans je zaprt enkrat prihodnje leto teh virov ne bo.

Četrtič, zakon se prilagaja proračunu in ne obratno. Veljavni zakon določa, da se Zavod za zdravstveno zavarovanje, da se za Zavod za zdravstveno zavarovanje letos zagotovi do 520 milijonov evrov. In to višino je določil ta Državni zbor za amandmaji lani novembra, ta rebalans predvideva 420 milijonov. Govorimo o bolnišničnih zdravilih, presejalnih programih, transplantacijah, dializah, cepivih in nujni medicinski pomoči. Predlagatelj razliko rešuje tako, da bo zakonsko obveznost znižal na raven proračuna, vrstni red je obrnjen. Namesto, da bi se proračun prilagodil zakonu, se zakon prilagaja proračunu. in to po naši oceni ni zgolj zdravstveno vprašanje, to je vprašanje razmerja med zakonodajno in izvršilno oblastjo.

Petič. 300 milijonov za orožje v treh mesecih, brez pojasnila. Daleč največ dodatnih sredstev med vsemi ministrstvi prejme ministrstvo za obrambo, 296 milijonov evrov, od tega 93 odstotkov Generalštabov. Vlada bo torej v zadnjih treh mesecih leta za orožje in opremo porabila dodatnih 300 milijonov evrov. Povejmo takoj, kaj ni sporno: zavezam Republike Slovenije v okviru zavezništva ne nasprotujemo, sam sem kot minister za finance zanje glasoval. Sporno ni ali sporno je, kako in zakaj. Kljub večkratnim pozivom opozicijskih poslancev do danes nismo dobili niti seznama nabav, niti šifer, šifer, projektov, niti faz javnega naročanja, niti dinamike plačil do konca leta. Vlada od Državnega zbora zahteva 300 milijonov evrov in ne pove, zakaj. In povejmo, kaj to pomeni v praksi. Nabava, pri kateri je edini cilj, da se sredstva do konca leta porabijo in ki teče pod časovnim pritiskom treh mesecev, ne more biti niti učinkovita niti racionalna. Pod časovnim pritiskom

se ne pogajaš o ceni, pogajaš se v roku dobave. In ker odgovorov ni, lahko o tem, kaj bomo kupili in po kakšnih cenah, zgolj ugibamo. Da ne bo videti, kot da govorim na pamet. Poglejmo, kaj pove sam rebalans. Na ravni celotnega proračuna se konto nakup opreme zvišuje za 188 milijonov evrov, konto novogradnje in rekonstrukcije pa znižuje za 167 milijonov. Denar se deli iz gradenj v nakup opreme. To ni interpretacija, to je proračunska tabela. Slišimo tudi, da se je prejšnja vlada zavezala k trem oziroma petim odstotkom bruto domačega proizvoda in da ta rebalans zgolj izpolnjuje to zavezo. Povejmo torej, kakšna je ta zaveza v resnici. Haaški okvir ni 5 odstotkov za orožje, sestavljen je iz dveh stebrov: jedrnih obrambnih izdatkov in naložb v obrambi s sorodno infrastrukturo, zaščito kritične infrastrukture, kibernetsko varnost, civilno pripravljenost in obrambno industrijo. Drugi steber ni naša iznajdba, zapisano v deklaraciji, ki so jo podpisale vse zaveznice. Prejšnja vlada se je borila prav za to, da gre pretežni del zvišanja v ta drugi steber, v projekte dvojne rabe, v železnice in ceste. V zdravstvene investicije, v raziskave in razvoj. To stališče sem najmanj petkrat zastopal na sestankih Ecofina, da kot država ne bomo slepo sledili številki samo za to, da jo dosežemo in vedno požel razumevanje kolegov finančnih ministrov. In v tem je razlika med nami in vami. Mi smo hoteli, da denar za varnost hkrati gradi železnice, bolnišnice in znanje, vi ste se pa odločili za nakupe, ki jih ne znate pojasniti v treh mesecih. In še podatek, ki naj ostane zapisan v magnetogramu. V istem finančnem načrtu Ministrstva za obrambo, kjer se za obrazložitev dodaja 296 milijonov evrov se transferji vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja znižujejo za 4,9 milijona evrov. In še dvoje na kratko. Prihodkovna projekcija. Predlagatelj sam navaja, da so prihodki v prvem polletju dosegli 49,7 odstotka načrta. Za dosego načrta bi jih bilo treba v drugem polletju zbrati 13,9 odstotka več kot v prvem. Ob tem načrtujete v drugem polletju nižji primanjkljaj kot v prvem, in to v poletju v katero nalagate obrambne izdatke, okrevanje in zimski regres. Zato ocenjujem, da načrtovani primanjkljaj ne bo dosežen, razen če načrtovanih investicij ne boste izvedli, investicij. Rezerva, splošna proračunska rezervacija je iz petih milijonov znižana na nič za zadnje tri mesece leta, v katerem je 22. novembra možen referendum z znatnimi proračunskimi posledicami, ki v rebalansu seveda niso upoštevane z nobenim zneskom. In proračun brez rezerve v takih razmerah ni preudarna odločitev.

Povzamem pet stvari in vsako ponavljam namenoma. Ta rast ni vaša, nastala je v prvem polletju, vi ste nastopili junija. In kljub najvišji rasti v Evropski uniji in rekordnim prihodkom bo primanjkljaj višji kot lani. V tem rebalansu ni niti enega varčevalnega ukrepa, niti ene racionalizacije, niti enega nastavka za reformo. Ta rebalans ni zaprt z ukrepi, ampak s skladi in tako zaprt rebalans je zaprt enkrat. Demografsko rezervo za pokojnine prihodnjih generacij ste izpraznili do zadnjega evra. Zakon se prilagaja proračunu in ne obratno. Zdravstvena blagajna dobi sto milijonov manj, kot jih je namenil ta Državni zbor in 300 milijonov za orožje v 3 mesecih brez pojasnila zakaj.

Poslanska skupina Gibanja Svoboda sprejemu predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026 nasprotuje. Ne zato, ker bi nasprotovali izplačilu plač, zimskega regresa in socialnih transferjev. Ti so obveznost države in bi jih zagotovili tudi mi. Nasprotujemo zato, ker je ta rebalans te obveznosti pokril z enkratnimi viri, ki jih naslednje leto ne bo, ker je za to izpraznil sklad za pokojnine prihodnjih generacij in ker ne vsebuje niti enega ukrepa, ki bi leto 2027 naredil lažje. Kaj bi moralo biti drugače? Povem konkretno, sredstva za zdravstvo na ravni zakonske obveznosti, odstop od porabe demografske rezerve, ponovna vzpostavitev proračunske rezervacije, nabavni načrt za obrambna sredstva in ukrepi za uravnoteženje javnih financ o proračunih za leto 2027 in 2028. V tej smeri je

vložen tudi del amandmajev. Odgovornost ni v tem, da se številka doseže letos, odgovornost je v tem, da je dosegljiva tudi prihodnje leto.

Hvala lepa.