Hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Hrastovo lubje bomo žrli, tako nekako je bilo slišati še pred tremi meseci, kot pravijo kolegi iz Midva. Ampak slovenska javna blagajna očitno ni prazna, denar je, vprašanje pa je, kakšne

so prioritete vlade. Proračun namreč ni samo tehnična tabela prihodkov in odhodkov, je tudi odraz političnih prioritet. In pri tem rebalansu je slika precej jasna. Skupni prihodki se povečujejo za eno milijardo 17,67 na 18,67 milijard evrov. Torej ne govorimo o proračunu, v katerem bi Vlada morala zaradi katastrofalnega stanja javnih financ drastično rezati. Nasprotno, denar je, in to je pomembno tudi zato, ker smo še pred nekaj meseci poslušali, da naj bi prejšnja vlada pustila prazno blagajno in katastrofalne javne finance. Malha je takšna, kot je. Danes pa ista politična stran sprejema proračun z več kot milijardo evrov višjimi odhodki. Ključna stvar so prioritete. Največja posamezna rast je pri obrambi, približno 302 milijona evrov več, milijona evrov več, od tega kar 179 milijonov za infrastrukturo. In opremljenost Slovenske vojske. Hkrati se sredstva za izplačevanje pokojnin in pokojninskih pravic zmanjšujejo za približno 214 milijonov. To so številke, ki povedo bistveno več kot politični govori. Proračun je seveda rentgen vlade. Ko pogledamo kam gre denar, vidimo kaj je za Vlado prioriteta. Naša kritika ni pri tem, da Slovenija ne potrebuje obrambe, seveda jo potrebuje. Vprašanje pa je, ali je vsaka dodatna stotina milijonov za orožje najboljša možna uporaba javnega denarja in najboljša obramba države so zadovoljni ljudje, kar verjetno ne bodo. Mi menimo, da mora vlada za to vlagati v ljudi, v plače, pokojnino, zdravstvo, stanovanja, znanost, kulturo in seveda razvoj. In tretja stvar, od kod prihajajo prihodki, predvsem iz gospodarske rasti. Umar ocenjuje, da bo letos gospodarska rast 3,8 milijonov, 3,8 odstotka, lani je bila ena in pol odstotna. K rasti prispeva izvozno okrevanje, nove industrijske zmogljivosti za vključevanje velikih investicijskih projektov ter rast razpoložljivega dohodka in potrošnje gospodinjstva. Fiskalni svet je govoril, da hodimo po robu. Bojim se, da je ta rebalans tisti korak naprej. Ljudje z večjim odhodkom več trošijo, kar pomeni več DDV in več trošarin. Torej vsak evro, ki ga vložimo, v človeka, ne pa v žepe dividend, se povrne.

Četrta stvar je pa pogled naprej. Danes imam občutek, da povečujemo porabo, toda hkrati si vlada z nekaterimi ukrepi zmanjšuje prihodke za prihodnja leta. Samo pri trošarinah za dizel, bencin, kurilno olje govorimo o približno 250 milijonov evrov manj prihodka. V gradivu so navedene tudi ocene od 600 milijonov letnega izpada za Zpiz in ZZZS, približno 150 milijonov manj prispevkov zaradi socialne kapice ter še 75 do sto milijonov manj zaradi nižjega DDV na hrano in energente, seveda v teh nizkih DDV, ki se ne bodo prelili v končne cene, prebivalstvo ne bo imelo prav ničesar. Zato je naše opozorilo zelo preprosto. Danes imamo več prihodkov zaradi gospodarske rasti, ne ustvarjamo si sami prihodkovne luknje za jutri. Kajti zelo hitro lahko pridemo do položaja, da bo ista politika ponovno rekla, sedaj pa denarja ni, potrebno bo varčevati. Ne sprejemamo zgodbe o opustošenju javnih blagajn, ne sprejemamo zgodbe, kjer iz nekega sklada, kjer bi naj pobirali recimo temu dividende, jemljemo vse, kar te dividende prinaša. Denar je, vprašanje je, kam ga usmerjamo. In ta rebalans kaže, da vlada velik del dodatnega prostora namenja povečanju obrambnih izdatkov, medtem ko si hkrati z nekaterimi ukrepi krepko zmanjšuje prihodke za prihodnost, V kolikor bo sprejet interventni zakon, bi rekli: bog nam pomagaj. Hvala.