Hvala lepa za besedo. Predsednik Vlade, minister, predsednik Državnega zbora.

Odbor za finance je na 6. nujni seji, 29. 9. 2026 kot matično delovno telo obravnaval predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. V poslovniškem roku so kvalificirani predlagatelji vložili 25 amandmajev. v uvodni obrazložitvi državne sekretarke na Ministrstvu za finance je predstavnik Fiskalnega sveta ob predstavitvi ocene Fiskalnega sveta izpostavil, da predlog rebalansa ne prispeva k izboljšanju vzdržnosti javnih financ, temveč pomeni nadaljnji odmik od dogovorjene fiskalne poti.

Opozoril je, da se proračunski primanjkljaj povečuje, rast javnofinančnih izdatkov presega dovoljene okvirje, odstopanja od srednjeročnega načrta za, ostajajo previsoke. Povedal je, da predlog rebalansa ne vsebuje trajnih ukrepov za izboljšanje javnofinančnega položaja, zato pričakuje, da bodo v proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti predstavljali ukrepi za postopno konsolidacijo javnih financ, saj bi sicer lahko povečalo tveganje za uvedbo postopka presežnega primanjkljaja in poslabšanje pogojev zadolževanja države.

Državna sekretarka na Ministrstvu za finance je v odzivu na oceno Fiskalnega sveta podala pojasnilo, da je obravnavani predlog rebalansa predvsem posledica spremenjenih gospodarskih okoliščin in novih zakonskih obveznosti, ne pa načrtovanega povečanja porabe. Izpostavila je, da je vlada mandat nastopila sredi izvrševanja proračuna za leta 2026, zato že pripravljeni sistemski ukrepi kratkoročno še ne prinašajo učinkov, pričakovati pa jih je v prihodnje. V zaključku je navedla, da je cilj vlade zagotoviti vzdržnost javnih financ z uvedbo trajnejših ukrepov za obvladovanje rasti odhodkov ter z večjim koriščenjem evropskih in namenskih sredstev.

Na seji je sodeloval tudi predstavnik Državnega sveta, ki je predstavil mnenje Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki predlog rebalansa podpira. Ob tem je predstavil dileme ter pomisleke iz razprave komisije, kot so problematika financiranja občin, vprašanje glede rasti proračunskih odhodkov, vpliva višje minimalne plače in zimskega regresa, prenizkih sredstev za spodbujanje izvoza ter pomena ohranjanja javnofinančne vzdržnosti. Namestnica direktorata UMAR je povedala, da predlog rebalansa temelji na njihovih izhodiščih iz letošnje jesenske napovedi in predstavila trenutno ekonomsko situacijo. Predvideva se, da bo gospodarska rast v letu 2026 znašala 3,8 odstotka, kar je bistveno več od lanske in spomladi pričakovane rasti, Predvsem zaradi močnega izvoznega okrevanja, zagona novih proizvodnih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji, Zaključevanje velikih investicijskih projektov ter rasti zasebne in državne potrošnje ob visoki zapletenosti in rasti plač. Po njihovih ocenah bo inflacija letos višja ob spomladanski napovedi, predvsem zaradi dražjih energentov in storitev, pomembna tveganja za prihodnje pa izvirajo iz ne, negotovosti geopolitičnih razmer, gibanje energetskih trgih, trgovinskih napetosti ter zaostrenih razmer na finančnih trgih.

V razpravi so člani, članice in člani odbora predstavili svoje stališče in mnenje do predloga rebalansa. Izpostavili so, da bi bila različna mnenja glede trenutnega gospodarskega in finančnega stanja Slovenije ter glede izhodišč za pripravo rebalansa. Opozorjeno je bilo, da se s predlaganim rebalansom pojavljajo sprejeti proračun in sicer v zadnji četrtini leta. Glede na to tudi ni mogoče pričakovati strateško pomembnih odločitev glede letošnjega proračuna. V razpravi je bilo poudarjeno rast odhodkov, ki z rebalansom zvišujejo za skoraj 1,1 milijardo evrov ter na zamikanje nekaterih infrastrukturnih projektov. Pri tem je bilo tudi opozorjeno, da bi se glede na zvišanje prihodkovnih strani primanjkljaj lahko tudi zniževal. Tekom razprave je bilo izrečeno nasprotovanje predvidenemu zvišanju izdatkov za obrambo in v zvezi s tem zapostavljeno vprašanje glede načrtovane dodatne porabe za obrambne nakupe. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje financiranja javnega sklada za napredno zdravljenje redkih bolezni ter izraženi pomisleki glede financiranja primanjkljaja v zdravstveni blagajni. Članice in člani so predstavnikom Vlade postavili tudi vprašanje predvsem glede izpolnjevanja kriterijev iz načrta za okrevanje in odpornost, vpliv predlagane spremembe 3. člena Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2026 in 2027 po metodologiji ESA, črpanje kohezijskih sredstev, morebitnega zvišanja števila javnih uslužbencev ter porabe sredstev namenskih skladov. Predstavniki vlade so odgovorili na vprašanja, ki so izhajala iz razprave, ter podali dodatna pojasnila glede izrečenih dilem v razpravi. Odbor se je v nadaljevanju opredelil do vloženih amandmajev kvalificiranih predlagateljev, vloženih v skladu s 166. členom in Poslovnikom Državnega zbora in ni podprl nobenega amandmaja. Po razpravi je odbor sprejel sklep: Odbor za finance se je seznanil s Predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026 in ga podprl. Hvala lepa.