Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani predsednik Vlade, poslanke in poslanci, spoštovani gostje, lepo pozdravljeni.

Naj takoj povem o rebalansu za leto 2026 tri stvari. Prvič, načrtovani primanjkljaj se ne povečuje, z drugimi besedami, ostajamo v okviru fiskalnih pravil. Drugič, s tem rebalansom zagotavljamo socialno državo in ne zmanjšujemo investicij. In tretjič, gospodarstvo je močnejše, kot smo pričakovali. To se kaže v napovedih, zadnjih napovedih in seveda tudi v prihodkih države. Od spremembe državnega proračuna za leto 2026 so bile, ki so bile sprejete v času prejšnje vlade, sta se zgodili dve stvari: gospodarska aktivnost je danes višja od takratnih pričakovanj, zato so višji tudi ocenjeni prihodki države, hkrati pa so nastale nove obveznosti in potrebe, ki jih je treba vključiti v ta rebalans. Po predlogu rebalansa so prihodki državnega proračuna načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, odhodki v višini 18,8 milijarde evrov, kar pomeni, da je načrtovani primanjkljaj 2,2 milijardi oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Pomemben razlog prihodkovnih ocen je ugodnejši gospodarski razvoj - spomladanska napoved predvideva 3,8 odstotno rast. To seveda pomeni, da je, da se ta gospodarska aktivnost odraža v javnofinančnih prihodkih. Ti so ocenjeni sedaj na 13,6 milijarde evrov, kar je približno 568 milijonov evrov več od načrtovanega. Največ prispevajo tri, trije davki: davek na dodano vrednost se povečuje za 409 milijonov evrov, prihodki od dohodnine za 181 milijonov evrov, prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb za 135 milijonov evrov. Ti višji prihodki so posledica tega, ne da so se povišali davki, ampak tega, da ljudje več delajo, podjetja so uspešna, bolje poslujejo in potrošniki zaupajo, zato je potrošnja višja. Želim povedati, da je to predvsem posledica ljudi in gospodarstva. Vsi davčni prihodki pa niso višji. Pri trošarinah je ocena nižja za približno 112 milijonov evrov, glavni razlog so predvsem višanje cen goriv in kurilnega olja. In tukaj smo trošarine spustili na minimum predvsem zaradi tega, da se dodatno ne obremenjuje ne prebivalce in gospodarstvo. S tega zornega kota seveda nižja trošarina pomeni nižji prihodek države. Povečujejo se nedavčni prihodki za približno 205 milijonov evrov. Tukaj so pomemben del povečanja prihodkov iz dividend in postopkov upravljanja premoženja Republike Slovenije. Povečujejo pa se tudi prihodki evropskega proračuna, predvsem zaradi zaključevanja oziroma zaključili smo črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Na drugi strani so višji odhodki, povečujejo se približno za 1,1 milijarde evrov. Tukaj gre za kombinacijo novih zakonskih obveznosti, zaključevanja črpanja evropskih sredstev in višjih obrambnih izdatkov. Poleg tega je po sprejetju zadnjih sprememb nastala dodatna obveznost, ki v predhodnem proračunu niso bili vključeni, to se pravi, te obveznosti niso bile vključene. Med njimi je zimski regres, dodatna sredstva pa so potrebna tudi zaradi

povečanja minimalne plače, ki vpliva na stroške dela v javnem sektorju in višino nekaterih transferjev. Te obveznosti so bile sprejete v prejšnjem proračunu, pa teh sredstev ni bilo, ker so zakonske, jih bo seveda ta vlada tudi plačala. Načrt za okrevanje in odpornost. Sredstva v ta namen se povečujejo za 320 milijonov evrov. Vsak, vse je počrpano. Koalicijska pogodba pa nalaga učinkovito podporo pri črpanju vseh evropskih sredstev in to zavezo dejansko uresničujemo. Pomemben del povečanja odhodkov so obrambni izdatki, ki se povečujejo za 296 milijonov evrov. In sicer na podlagi resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. To resolucijo je sprejel Državni zbor. Po predlogu rebalansa bodo obrambni izdatki letos znašali 2,03 odstotka bruto domačega proizvoda. Pomemben del rebalansa proračuna so tudi investicije. Tukaj zagotavljamo sredstva za infrastrukturo, železniško omrežje, zdravstveno infrastrukturo, okoljske projekte, stanovanjsko politiko, razvoj gospodarstva in modernizacijo Slovenske vojske. Investicij ne zmanjšujemo, to so naložbe v Slovenijo. Poseben del predstavljajo sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč, in sicer v višini 359 milijonov evrov.

Rebalans upošteva tudi spremembe v organizaciji državne uprave. število ministrstev se je zmanjšalo z 19 na 14, zato je bilo treba prilagoditi finančne načrte in prerazporediti sredstva med resorji. Vitka in učinkovita država ni cilj sama po sebi, je pogoj, da več denarja ostane tistim, ki ga ustvarjajo. Zadolževanje. Cilj ostaja postopno zmanjševanje deleža javnega dolga v bruto domačem proizvodu, ta naj bi se letos znižal na 64,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Konec leta 2025 je znašal 65,1 odstotka. Rebalans je prilagoditev proračuna dejanskemu razvoju in dejanskemu stanju v letu 2026, ni, seveda, cilj je prvi korak. Koalicijska pogodba je pri tem jasna, da imamo stabilne, vzdržne in predvidljive javne finance ob doslednem spoštovanju fiskalnih pravil in postopnem zniževanju javnega dolga.

Spoštovani, naj povzamem. Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani rebalansa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo pri naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave. Ob vsem tem pa ostaja primanjkljaj pri 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je v skladu s fiskalnimi pravili, delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu pa se zmanjšuje.

Hvala za pozornost in predlagam, da rebalans sprejmete.