Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjamo s 25. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestil o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Preden preidemo na določitev dnevnega reda, bi vas prosil samo nekaj. Preko noči oziroma včeraj zvečer, pa tudi danes zjutraj sem bil, danes zjutraj sem bil pravzaprav obveščen s strani tehničnega osebja, da se je ponovno pojavilo en kup primerov poškodovanja tuje stvari, z limanjem nalepk na inventar Državnega zbora. Veste, snažilke, ki morajo to odstranjevati, pravzaprav njih ne zanima, ali piše gor, za ali proti, ampak imajo ogromno dela s tem. Lepo vas prosim, ne uničujte inventarja Državnega zbora s kakršnimi koli nalepkami.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 25. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 14. septembra 2026, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Državnemu zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje, najprej pa prosim poslanke in poslance, da preverijo delovanje svojih glasovalnih naprav.

Pa kar glasujemo. Navzočih je 66 poslancev, za je glasovalo 66, proti ni bil nihče, s čimer je dnevni red 25. izredne seje Državnega zbora določen.

Nadaljujemo s 1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026.

Predlog rebalansa proračuna je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za predstavitev predloga rebalansa proračuna za leto 2026 dajem najprej besedo predsedniku Vlade, gospodu Janezu Janši.

Janez (Ivan) Janša (predsednik Vlade): Gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, državljanke in državljani!

Dokument, ki ga imate pred sabo ni reformni, je rebalans in s tem rebalansom večinoma popravljamo predvsem posledice slabega in neodgovornega načrtovanja prejšnje leve vlade, ki je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, pustila zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Resnost javnofinančnega položaja dodatno potrjuje včerajšnja objava Sursa. Sektor država je v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP tistega četrtletja.

Tako da s tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi. Zdaj, potreba po popravljanju slabega načrtovanja ali česa drugega in po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom naše vlade. Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov

s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane. Prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite iz ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev. Za trajnejšo ureditev potrebujete seveda realno oceno obveznosti in odločitev, od kod jih boste financirali, ker pač denar ne raste na drevesu. Mogoče še en konkreten primer. Zdaj, konec prejšnjega leta je bil sprejet Zakon o zimskem regresu za vsa leta naprej, sredstva zanj pa v proračunu za letošnje leto niso bila načrtovana. V začetku letošnjega leta se je zvišala minimalna plača, s tem pa so se povečale tudi obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila. Zakonskih pravic zaposlenih seveda ni mogoče izpolniti s sklicevanjem na to, da pri pripravi proračuna nanje nismo niti pomislili. Saj prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, zdaj finančno kritje zanje pa danes iščemo v tem rebalansu. Seveda se tako država ne vodi. Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec.

Tako da s tem rebalansom načrtujemo približno 16 milijard in 544 milijonov evrov prihodkov ter 18 milijard in 762 milijonov evrov odhodkov. Primanjkljaj državnega proračuna je tako načrtovan, bi rekel, pod dovoljeno mejo v višini 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil seveda moramo upoštevati tudi javne finance kot celoto in rast neto izdatkov. Zato poglejmo dejansko gibanje v prvi polovici leta. Odhodki državnega proračuna v prvi polovici leta so bili za 12,3 odstotka višji kot v enakem obdobju leto prej. Prihodki pa so bili višji zgolj za 8,4 odstotka. In če poraba dalj časa raste hitreje od prihodkov, se prostor za razvoj in za ukrepanje ob morebitni naslednji krizi drastično zmanjšuje. In tega problema ne odpravite z optimističnim naslovom na tiskovni konferenci, ampak z odločitvami, ki imajo finančno kritje. Zdaj v tem rebalansu je recimo samo za obresti, ki jih je potrebno nujno plačati, predvidenih skoraj 900 milijonov evrov samo za obresti, se pravi, prej, preden sploh govorimo o vračanju glavnice. In seveda ta preprost podatek pove, zakaj urejene finance neposredno zadevajo vsakega državljana. Denar, ki ga namenimo za servisiranje dolga, se pravi za plačevanje obresti in seveda glavnice, omejuje sredstva, s katerimi lahko izboljšamo javne storitve in vlagamo v prihodnost. Zadolževanje ni brezplačno kosilo. In zato, ker je treba ustvarjati, preden lahko uporabimo, se trudimo s tem rebalansom ohraniti razvojni del proračuna. Za investicijske odhodke in transfere je skupaj načrtovanih približno 2,4 milijarde evrov. Ampak pri vsaki naložbi mora biti jasno, kaj bo prinesla ljudem in ali jo bo mogoče izvesti, ker proračunska postavka sama še ne pomeni zgrajene šole, varnejše ceste ali boljše oskrbe bolnikov, kar se je potrdilo v preteklem mandatu, ko je bilo teh postavk veliko, pa niso bile realizirane. Zdaj, glede na sprejeti proračun povečujemo sredstva za izobraževanje in šport za preko 200 milijonov, za socialno varnost tudi preko 200 milijonov, ker so to obveznosti, ki so nastale s spremembo predpisov. In ta številka seveda štrli iz splošnih številk javnih financ glede na dejstvo, da imamo nizko brezposelnost in nobene posebne socialne krize. Sredstva pa je treba povečati, se pravi, so potrebne reforme. Za zdravstveno varstvo se povečujejo sredstva za preko 70 milijonov. In pač s temi povečanji se zagotavljajo kritje obveznosti

do zaposlenih in upravičencev ter financiranje javnih storitev. To je seveda, kot sem rekel na začetku, zgolj izpolnjevanje obveznosti. Izboljšanje dostopnosti teh storitev se zahteva tudi spremembe zakonov, nekateri od teh so blokirani, pa tudi boljšo organizacijo dela in odgovornost za rezultate. Zdaj, ko gre za zdravstvo, se je ta koalicija zavezala h krajšanju čakalnih vrst z vključitvijo vseh usposobljenih in licenciranih izvajalcev, seveda pod enakimi standardi kakovosti in nadzorom. To je tudi seveda nujen korak k temu, da bomo končno prišli do tega, kar piše kot pravica od Ustave do številnih resolucij, o pravici do dostopnosti do zdravja v realnem času. Pa seveda mora biti storitev plačana iz zdravstvenega zavarovanja. Vsak, ki vsak mesec plačuje prispevek, mora pravočasno dobiti pomoč, ko potrebuje pregled, ga ne sme pričakati zgolj pojasnilo, naj čaka ali pa naj plača še enkrat iz svojega žepa. Rebalans med drugim povečuje sredstva za pripravništva in specializacije, s katerimi gradimo kadrovsko podlago za boljšo zdravstveno oskrbo. Zdaj posebej želim omeniti tudi otroke z redkimi boleznimi in njihove družine. Saj kadar obstaja strokovno utemeljena možnost zdravljenja. Dostop do nje ne sme biti odvisen od tega, ali bo družini uspelo organizirati dovolj odmevno dobrodelno akcijo. Zato je bil seveda pripravljen tudi ta predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki se zdaj uveljavlja. Njegov glavni vir financiranja bo nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, torej sredstva, za katera davčni zavezanci niso določili upravičenca, ste pa to določili poslanci in financiranje bo vezano na zakonske pogoje in strokovno presojo, in dolžnost države je, da družinam zagotovi jasen postopek in pravočasno pomoč. Zdaj, glede na polemiko, ki se je razvila v zvezi z načinom financiranja, je treba povedati, da to ne zadeva nevladne organizacije, ki pomagajo ljudem in opravljajo družbeno koristno delo, te organizacije bodo dobila, dobili enaka sredstva ali višja sredstva iz vseh možnih drugih virov, od lokalnih do državnih. In tudi v sredstva, ki katerikoli organizaciji, ki deluje v javnem interesu, ki jih namenijo državljani neposredno iz dohodnine, ta zakon ne posega, kot se je napačno tolmačilo. Se pravi, vsak, ki misli, da je kakorkoli prikrajšan, lahko bolje dela in bodo ljudje, mu bodo ljudje sami namenili večji del svoje dohodnine. Tako da, in tukaj je manevrski prostor velik, ker pač se vidi iz tega, koliko stane, da temu do zdaj ni tako. Zdaj, pomemben del naših zavez je namenjen družinam in starejšim. Ta koalicija se je zavezala postopni uvedbi brezplačnega vrtca za vse otroke, preprostejšem uveljavljanju socialnih pravic in razvoju oskrbe na domu. Zdaj družina, ki skrbi za onemoglega starša, potrebuje dosegljivo pomoč in tudi jasen postopek. V proračunu zagotavljamo sredstva za obstoječe družinske prejemke, subvencije in javne storitve, nadaljnje spremembe pa, nadaljnje spremembe pa bodo načrtovane tako, da bo zagotovljeno tudi financiranje, tako da bodo ljudje ob neki zagotovljeni pravici iz zakona dobili tudi pravico do dejanske storitve. Zdaj, naslednja stvar je stanovanjska gradnja. Zdaj na začetku svojega mandata je prejšnja vlada obljubila 30 tisoč javnih najemnih stanovanj in ob tem poudarila, da bodo ta predvsem neprofitna,

zdaj v zaključnem poročilu prejšnje vlade, pa je za celoten mandat navedenih približno 2000 zgrajenih javnih najemnih stanovanj in ob tem piše, da je začetek večine gradbenih projektov segal še v čas pred nastopom Golobove vlade. Se pravi, 30000 obljubljenih 2000 izvedenih, pa še to projekti, ki so bili od prej. Se pa očitno to pač ni prava pot do reševanja stanovanjskega problema, ki je za del mladih izjemno pereč. Zdaj, naša koalicijska pogodba zato predvideva hitrejše pridobivanje dovoljenj, aktivacijo praznih stanovanj in zemljišč ter jamstvene in subvencionirane kreditne sheme za prvo stanovanje mladih in mladih družin. Seveda se nadaljuje tudi financiranje javne stanovanjske gradnje, kjer je ta smiselna. Hkrati odpravljamo ovire, zaradi katerih projekti ostanejo v predalih v postopkih, ker pač mladi potrebujejo izvedljivo pot do doma, tako pri najemu kot pri nakupu, kar je prioriteta. Že na začetku sem omenil evropska sredstva. Zdaj, pri načrtu za okrevanje je rok za izvedbo aktivnosti za doseganje mejnikov in ciljev potekel 31. avgusta letos. Zadnja izplačila Evropske komisije državam članicam morajo biti izvedena do konca tega leta.

Zdaj, ob nastopu mandata je bil marsikateri projekt v zelo hudi zamudi, ampak zahvaljujoč pristojnim ministrstvom, ki so se tukaj odzvala, smo do roka potem nekako realizirali te mejnike in cilje, zato z rebalansom povečujemo letošnje izločanje sredstev v ta sklad za preko 300 milijonov evrov, kjer je potrebno te projekte realizirati. Če se ne realizirajo v teh okvirih, se njihov strošek prenese na domačega davkoplačevalca. In za slabo pripravo takšnih dokumentov potem ni možno, pa za te zamude, ni možno kriviti ljudi, ki gradijo, raziskujejo, čakajo na obljubljeno infrastrukturo. Ta zamuda je bila kar, bom rekel, obsežna.

Zdaj, konec marca letos je bila Slovenija po podatkih pristojnega ministrstva pri izplačanih kohezijskih sredstvih, če zdaj govorimo še o koheziji, na 25. mestu med 27 članicami Evropske unije. Tretja od zadaj in to je bilo stanje ob koncu prejšnjega mandata in za državo s takšnimi razvojnimi potrebami, kot je Slovenija, je to nesprejemljivo. To pomeni, da sredstva so, pa jih ne znamo porabiti. Evropski denar je na voljo, potrebujemo te naložbe, pač izvedbe pa ni bilo. Samo dve državi sta bili slabši od nas od 27-erice. Tako da tukaj ostaja še veliko odprtega dela. Zdaj, teh zamud seveda ni možno nadoknaditi samo s spremembo načrta. Tudi izgubljenega evropskega denarja ni možno preprosto nadomestiti iz državnega proračuna, ker je pač ta denar treba vzeti iz drugih postavk ali pa se zadolžiti oziroma povečati zadolževanje, kar pa seveda tudi ni opcija.

Zdaj, potem naslednje področje so mednarodne obveznosti države. In zdaj, če želimo, da bodo zavezniki izpolnjevali svoje obveznosti, mora biti tudi Slovenija zanesljiva partnerica. Zaveze, ki jih sprejme neka vlada, veljajo tudi pač v naslednjem mandatu, ne glede na to, če se vlada zamenja. Zdaj, kako resen je bil ta razkorak pri danih zavezah glede kolektivne obrambe, kaže majsko pismo generalnega sekretarja Nata, gospoda Rutteja, prejšnjemu predsedniku vlade, kjer je opozoril na goljufijo pri prikazovanju izdatkov za obrambo. Zdaj z administrativnim pripisovanjem izdatkov lahko polepšate poročilo, vojakov in opreme pa s tem ne zagotovite. Tako, da zdaj to delno popravljamo in sredstva za obrambo se glede na sprejeti proračun zdaj končno realno povečujejo do že zdavnaj obljubljenih 2 odstotkov BDP-ja. Zdaj, koliko nam bo to

povečalo verodostojnost zavezništev ob tej zamudi, je pa drugo vprašanje. Zdaj tukaj pri tem je treba posebej izpostaviti, da zadevo, ki se ji reče oklepnik boxer. Zdaj, ko je prejšnja vlada prekinila pogodbo, je obljubila, da bo sklenila novo in pri tem prihranila 400 milijonov evrov. Zdaj, danes imamo po štirih letih namesto tega prihranka veliko finančno škodo, pa tudi politično. Ob tem, da ni ne oklepnikov ne prihrankov, smo plačali še štiri milijone evrov kazni zaradi prekinitve pogodbe. Ta obveznost obstaja, izpolnitev te obveznosti je danes bistveno dražja, dobavni roki pa bistveno daljši. In tu gre seveda za neposredno kazensko odgovornost za to povzročeno škodo.

Zdaj, spoštovane poslanke in poslanci, zdaj koalicijska pogodba za ta mandat postavlja jasen okvir. Mi smo se zavezali k stabilnim, vzdržnim in predvidljivim javnim financam, učinkovitemu črpanju evropskih sredstev ter k boljšim pogojem za delo in podjetništvo. Zdaj, razbremenitev dela, večja konkurenčnost in odgovorno upravljanje proračuna so povezane naloge, višje plače in boljše javne storitve dolgoročno temeljijo na več ustvarjanja vrednosti. In zaradi tega je pomemben razvojni zakon, Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je Državni zbor že sprejel, njegovo uveljavitev pa je zadržana zaradi referendumskega postopka. To je predstavljalo tudi težavo pri pripravi rebalansa proračuna. Zakon med drugim seveda prinaša ugodnejšo ureditev za normirane samostojne podjetnike, razbremenitve pri prispevku za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV za osnovna živila. In glede na vse te zamude je ta razvojni vidik tega rebalansa nujno okrnjen. Zdaj podjetje, ki razmišlja o neki novi proizvodni liniji v Sloveniji, primerja države, eden od kriterijev za odločitev je tudi stabilnost podjetja zanima, ali bo našlo sodelavce, koliko bo to stalo, kdaj bodo dobili dovoljenja in vse te stvari je pač potrebno naslavljati v realnem času. Zdaj, zaradi tega je ta razvojni zakon sporočilo domačim in tujim vlagateljem, da si Slovenija želi vlaganja, želi širitev uspešnih podjetij in bo izboljševala pogoje za njihovo rast ter stabilnost gospodarskega okolja. Podjetnikom z njim želimo dati več zaupanja, da se naslednji korak splača narediti tukaj v Sloveniji. Ko podjetje razvija nov izdelek ali odpre dobro plačano delovno mesto dobijo novo priložnost tudi ljudje v njegovem okolju. Na uspeh gospodarstva gledamo kot na možnost za napredek celotne skupnosti in z njim se povečuje tudi naše možnosti za kakovostne javne storitve in pomoč tistim, ki jo potrebujejo, ker edino na ta način lahko dobimo več denarja oziroma okrepimo javne finance.

Zdaj naj ob koncu ponovim še enkrat, s tem rebalansom večinoma popravljamo predvsem posledice slabega in neodgovornega načrtovanja prejšnje vlade, ki je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, pustila zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Zaradi tega je ta rebalans nujen za normalno življenje v Sloveniji do konca tega leta. Zdaj na te podedovane napake opozarjamo zato, ker pač pojasnjujejo današnje odločitve in predvsem zato, ker se ne smejo ponavljati. Seveda pa je odgovornost za nadaljnje ravnanje zdaj na nas, na tej Vladi in ta rebalans je pač potrebno izvršiti in evropska sredstva pripeljati do upravičencev. Pri naslednjih proračunih bomo morali postopoma zmanjšati razkorak med obveznostmi ter trajno razpoložljivimi viri, kar še vedno ostaja problem, in s tem ustvariti trdnejšo podlago, da bodo ljudje in

podjetja svoje načrte lahko gradili z več gotovosti.

Zdaj se začenja razprava o rebalansu. Vlada bo prisluhnila utemeljenim pripombam v parlamentarni razpravi in jih naslovila, predlagam pa vam, da rebalans podprete. Hvala lepa.