Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, vsi drugi navzoči z mojim spoštovanjem!

Torej k točki dve in tri podajamo naslednje stališče. Gre za letno posvetovanje o ribolovnih možnostih za leto 2027 in sicer med EU in Združenim kraljestvom ter EU in obalnimi državami in Norveško. V okviru ribiških točk bo kot običajno v tem času, opravljena izmenjava mnenj o letnih posvetovanjih o ribolovnih možnosti za prihodnje leto, to je leto 2027, med obema skupinama EU in Združeno kraljestvo ter EU in Norveško in drugimi obalnimi državami.

Opredelitev. Ta vsebina v principu ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči žal lovijo le v severnem Jadranu. Načelno stališče Slovenije pa je, da je treba upoštevati stališča držav članic EU. Točka štiri: izvajanje podpore v ribištvu in akvakulturi v prihodnjem programskem obdobju 2028-2034, delni splošni pristop. Ta vsebina je bila na dnevnem redu že na junijskem zasedanju sveta Agri fiš, vendar je prejšnje, to je ciprsko predsedstvo, tik pred zasedanjem spremenilo pristop, in sicer je zgolj poročalo o stanju napredka obravnave. Šlo je namreč za to, da ni bilo zadostne podpore s strani držav članic, predvsem glede financiranja naložb v plovila v višino sredstev, na čelo brez znatne škode, "do not significant(?) harm" in izterjave sredstev v primeru hujših kršitev.

Novi predlog predsedstva, torej irskega, pa predstavlja pomembno nadgradnjo predloga komisije, saj vključuje tudi zbiranje podatkov, nadzor nad pridelavo in trženjem ribiških proizvodov ter odpira možnost financiranja obalnih skupnosti, torej community lead local development. Predlog hkrati omogoča tudi prenos podjetij za generacijsko prenovo brez dodatnih pogojev ter pod določenimi pogoji tudi nakup novih in obstoječih plovil v segmentih flote, ki niso v ravnotežju. Slovenija se opredeljuje, da podpira predlagane rešitve predsedstva in lahko podpre tudi dogovor za delni splošni pristop. V točki pet, revizija obstoječega sklada za podporo ribištvu in akvakulturi. To je politična razprava. Namen revizije je poenostavitev in večja prožnost, za kar si Slovenija in predvsem manjše države že dolgo prizadevajo za izvajanje sklada za posledično učinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev do konca programskega obdobja. Predvidena sprememba na področju generacijske prenove, malega priobalnega ribištva, varnosti na morju, energetske učinkovitosti in modernizacije flote, vključno z višino, z večjo podporo mladim kmetom in lažjim prenosom lastništva. Slovenija se opredeljuje na naslednji način. V preliminarnem odzivu

bo Slovenija pozdravila poenostavitev in večjo prožnost sklada, torej ESPRA, ter zlasti rešitve za generacijsko prenovo, mlade ribiče, malo priobalno ribištvo ter posodobitev in energetsko prenovo flote? Glede samega postopka obravnave lahko podpremo obravnavo predloga po hitrem postopku, vendar poudarjamo, da ne sme priti do zaostritve pogojev za črpanje sredstev in naj se to omogoči na hitrejši način in učinkovitejše črpanje.

Točka 6: skupne kmetijske politike po letu 2027, izvajanje podpore. Tokrat bo v ospredju razprava z vsebinskim predlogom, in sicer na predlog uredbe o določitvi pogojev za izvajanje podpore Unije v okviru skupne kmetijske politike. Predsedstvo želi od držav članic pridobiti politične usmeritve glede odprtih vprašanj, saj so ti jeseni morda, saj jih namerava doseči že jeseni, morda že na naslednjem zasedanju. Ključna odprta vprašanja ostajajo povezava predvsem z iskanjem ustreznega ravnotežja med skupnim evropskim okvirom in večjo prožnostjo držav članic. Vprašanja, to vključuje tudi vprašanja definicij kmet, aktivni kmet in upravičeni hektar ter poenostavitev izvajanja politike ob hkratnem ohranjanju njenih skupnih ciljev. Opredelitev Slovenije podpira večjo prožnost držav članic pri izvajanju skupne kmetijske politike ob hkratnem ohranjanju skupnega okvira. Ocenjujemo, da gredo številni predlogi predsedstva v pravo smer, med drugim prostovoljnost sheme za majhne kmete, območja z omejenimi dejavniki ter ustrezna opredelitev aktivnega kmeta. Pomembne so tudi ustrezne predhodne določbe za kmete z večletnimi obveznostmi.

Točka 7: razmere na kmetijskih trgih. Gre za izmenjavo mnenj in nadaljevanje razprave na to temo. V ospredju bodo predvidoma pogovori o posledicah letošnjih vročinskih valov, suše in pomanjkanje vode, ki so v številnih delih Evrope, seveda tudi v Sloveniji, povzročili zmanjšanje pridelave in škodo na različnih kmetijskih kulturah, hkrati pa vplivajo tudi na razpoložljivost krme in razmere v živinoreji. Da so razmere resne, se zaveda tudi Evropska komisija, ki je v začetku meseca organizirala konferenco z deležniki na to temo, komisar za kmetijstvo in hrano Hansen pa je pozval države članice k čim večji uporabi prožnosti znotraj skupne kmetijske politike, vključno s kriznimi intervencijami, predplačili, spremembami strateških načrtov, odstopanji od dobrih kmetijskih praks in pravil o višji sili. Dolgoročno poudarja krepitev odpornosti kmetijstva na podnebne spremembe predvsem z boljšim upravljanjem tveganj, odpornimi sortami, pasmami ter učinkovitim in trajnostnim upravljanjem z vodami. Vezano na to temo bo Slovenija v okviru točke razno opozorila na posledično, na posledice izjemno in dolgotrajne suše ter vročinskih valov na kmetijsko proizvodnjo, razpoložljivost krme in dobrobit živali ter pozvala k učinkovitejšemu evropskemu odzivu in hkrati podpori prizadetim kmetom. Poudarila bo, da obseg in narava letošnje škode presegata možnosti nacionalnih mehanizmov za obvladovanje tveganj in zahtevala ustreznejše krizne instrumente znotraj EU. Predlagala bo, kot prvič, vključitev vročinskega stresa kot samostojnega faktorja naravne nesreče v kmetijsko zakonodajo in krizne mehanizme, ter drugič, posodobitev metodologije za izračun izpada dohodka, ki bo omogočila hitrejši izračun in izplačilo pomoči že v letu nastanka škode - kot vemo, doslej to traja z enoletnim zamikom. In tretjič, po napovedi predsednice Evropske komisije o vodni pobudi Slovenija predlaga ustanovitev namenskega sklada za sušo, in sicer ločenega od skupne kmetijske politike, z zadostno in enostavno dostopnostjo sredstev na ravni EU za namakanje, vzdrževanje možnosti zadrževanja vode in druge naložbe, namenjene krepitvi in odpornosti kmetijstva na pomanjkanje vode.

Na delovnem kosilu pa bodo na tapeti vidiki akcijskega načrta EU za gnojila. Slovenija se opredeljuje na naslednji način, da je to, da so načrti EU za gnojila zelo pomemben okvir za varno, cenovno dostopno in zanesljivo oskrbo z gnojili srednjeročno. Dolgoročno bi bilo treba prednostno nameniti diverzifikacijo virov oskrbe, krepitev proizvodnje

v EU in razvoju alternativnih in krožnih virov hranil kar je v neposredni povezavi z biometanom in digestatom, ki je kot stranski produkt tega. Torej, zavzemamo se za odpornost oskrbe, vključno z boljšim dostopom do surovin in energije ter spodbujanje učinkovitejše uporabe gnojil s preciznim kmetijstvom, inovacijami in svetovalnimi storitvami. Poleg tega sta za zgodnje prepoznavanje in obvladovanje tveganj v oskrbi pomembna okrepljeno spremljanje trga in višja preglednost.

Hvala lepa za pozornost.