Hvala lepa gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, poslanci in vsi drugi prisotni.

Državni svet se je s problematiko podeljevanja Zoisovih štipendij in srečeval v tem sklicu večkrat in tudi opravil več različnih diskusij. Tako da je, smo se po eni strani veselili, da je prišlo do tega, da se poskuša izboljšati ta sistem. Po drugi strani pa seveda, ko smo pogledali, kaj to prinaša, pa smo videli, bom rekel, neke zelo velike pomanjkljivosti oziroma nejasnosti, ki jih ta rešitev prinaša. Eno del je pač vezan na to idejo, da se briše kriterij iz financiranja iz javnih sredstev. Drug, precej sporen del pa je tudi to, kako rešiti tiste vloge, ki so, ki jih rešuje bodisi ministrstvo bodisi sodišče.

Če se vrnem k temu, temu prvemu, se pravi, brisanje tega kriterija sofinanciranja iz javnih sredstev. To se sliši seveda dobro, logično in in bom rekel do neke mere tudi imenitno. In tudi pojasnilo, da bodo šteli samo samo pač neki dosežki, težava, težava. Te rešitve je v tem, da v zakonu ni nikjer, niso nikjer zapisani kriteriji, ki bodo povedali katera državna tekmovanja pa bodo tista, ki bodo štela za pač uveljavljanje teh dosežkov. To pomeni, da bo tu na delu, kot je rekla tudi Zakonodajna služba, sicer samo za selekcijske bo tu na delu velika arbitrarnost oziroma kot smo slišali na našem odboru, predstavnika ministrstva, češ da bo to odločal sklad.

To pa pomeni, verjemite, da to poznam, ker sodelujemo tudi v različnih sodnih sporih, jih smo jih sponzorirali tudi v času prejšnje vlade in tudi predprejšnje vlade, ker ta težava se vleče že zelo dolgo časa. To pomeni, da bo za te, ki odločajo, kateri, kateri dosežek upoštevati, situacija postala dejansko nemogoča, ker bodo morali od vseh prosilcev zahtevati pojasnila o kriterijih za izvedbo teh tekmovanj, če me razumete. Poglejte, če povem še drugače. V tem trenutku je popolnoma jasno katera tekmovanja so sofinancirana iz javnih sredstev, bodisi so to selekcijska bodisi so to interesna, in je tem, ki se udeležujejo tekmovanj, praktično vnaprej jasno, kje lahko ta dosežek uveljavljajo, kje ne, določene nejasnosti so glede mednarodnih tekmovanj, če ravno vem, da se skladb tudi v tem primeru praviloma naslanja na tista mednarodna tekmovanja, ki so vezana na selekcijska tekmovanja v Sloveniji. Se pravi, pogoj, da je nekaj selekcijsko tekmovanje, pomeni izpolnjevati nekaj kriterijev, večstopenjski dostop, dostopno vsem in to in prehod na mednarodno raven. Se pravi, če hočeš tekmovati v matematiki, začneš recimo v svoji šoli, greš na regijsko tekmovanje, iz regijskega tekmovanja greš na državno tekmovanje, potem potem greš pač na olimpijado. Matematičnih tekmovanj je seveda še veliko več in niso enako kvalitetna recimo ali pa enako strukturirana, kot je Vegovo, in v tem primeru, ko ta kriterij odpade, se zgodi, da, in to se je tudi dogajalo, da so recimo matematika, ki je bila organizirana za dijake, dijakinje poklicnih šol, recimo za frizerje ali karkoli, tam si ravno tako lahko dobil zlato medaljo in dokler ni bilo, ni bilo kriterija selekcijskega tekmovanja je neka raven znanja, ki si jo tam dokazal, ni mogoče ustrezala niti za dosego bronastega priznanja na tem najvišje postavljenem matematičnem tekmovanju, ampak potem se je zgodilo to, da so ti lahko uveljavili ta dosežek, dobili štipendijo, se potencialno vpisali na matematiko in fiziko in naslednje leto seveda so morali štipendijo vrniti. Medtem ko je nekdo drug je imel boljše znanje tega kriterija ni, pač postavljenega za njegovo priznanje, ni dosegel in posledično ni, ni dobil in tako naprej. Se pravi, razlikovanje med temi tekmovanji in sistem selekcijskih tekmovanj je bil narejen za to, da se na posameznih področjih išče najboljše. In s tega vidika mora nekdo presojati, katera tekmovanja so to. In ta sistem je vezan za nek drug razpis na drugem ministrstvu, se pravi za razpis za sofinanciranje, sofinanciranje tekmovanj. Tako da, zdaj bo prišlo seveda do tega, da boste vi imeli, jaz sem šel pogledat, kot rečeno, zdaj je v, mislim, da je v letošnjem letu oziroma v zadnjem letu je bilo 56 takih tekmovanj, ki so bila bodisi selekcijska bodisi interesna v prejšnjem letu 2039. Zadnji dve leti vedno štejejo za uveljavljanje dosežka za Zoisovo štipendijo. Na zadnjem razpisu se je pa prijavilo 85 organizatorjev tekmovanj, se pravi, je dobra polovica odpadla, ker ni ustrezala nekemu kriteriju. S tem nočem reči, da je nesmiselno ta kriterij odpraviti, ampak ga morate v zakonu morate jasno definirati. In to je stališče Državnega sveta, kateri, po katerih kriterijih se pride do tega,

da lahko nekdo vnaprej ve, da bo to tekmovanje štelo oziroma v tem smislu je to, da je ta rešitev pomanjkljiva in rabi pač zakonsko dopolnilo. In to, moram še reči, to ni možno rešiti z nobenim podzakonskim aktom. Iz prakse vam lahko povem, da kar kjer se oži pravica iz zakona s podzakonskim aktom, je se izkaže, da to pač ni v skladu z načeli, na katere je opozoril predstavnik Zakonodajno-pravne službe in tudi sodišče te stvari praviloma razveljavlja.

Druga težava teh so pa te določbe, ki urejajo rešitev teh pritožb oziroma sodne postopke. Zakon predvideva, da se to korist teh prosilcev odloči, ampak samo v primeru, da so ti postopki odprti. Kar pomeni, da za tiste, ki so že prosili, dobili zavrnjeno in se niso pritožili na sodišče, zato ti ne bodo mogli uveljaviti te pravice drugi pa. Ravno tako za tiste, ki so vložili na ta razpis za Zoisovo štipendijo, ker to za dijake je en rok, za študente je drug. Za tiste, ki so vložili te vloge, je bil do zdaj pač predvidljiv in veljaven kriterij, zdaj se kriterij spreminja. Se pravi, bo od od recimo jutri ali kadarkoli boste to sprejeli naprej bodo spremenjeni kriteriji za prosilce in to pomeni velik problem. Pomeni neenako obravnavo teh potencialnih prosilcev. To so vprašanja na katere smo pač tam opozarjali in zaradi katerih mislimo, da je potreben zakon temeljitih dopolnil, da te dileme odpravi in da pride res do poštenega in transparentnega podeljevanja teh, teh štipendij. In s tega vidika pač tudi oba odbora, matični in Odbor za izobraževanje teh rešitev kljub dobrim namenom, ki jih ima, nista podprla. Hvala lepa.