Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju. Z njim odpravljamo eno od upravnih ovir, ki v zadnjih dveh letih po nepotrebnem otežuje dodeljevanje Zoisovih štipendij našim najbolj nadarjenim dijakom in študentom. Za razumevanje našega predloga dovolite krajšo uvodno pojasnilo, kaj je narobe z veljavno ureditvijo.

Novela iz leta 2023 je uvedla vseobsegajoči pogoj, da mora biti tekmovanje, na katerem dijak ali študent doseže izjemni dosežek, sofinancirano iz javnih sredstev, vključno s selekcijskimi in interesnimi tekmovanji, in to ne samo splošno iz javnih sredstev, ampak celo specifično javnih sredstev ministrstva, pristojnega za izobraževanje. S tem se je težišče kvalitativne presoje premaknilo na napačno mesto. Namesto na kakovost dosežka, na znanje, raziskovanje in ustvarjalnost mladega človeka se je to vse skupaj preusmerilo na status in ravnanje organizatorja tekmovanja, torej na okoliščino, na katero tekmovalec sam nima prav nobenega vpliva. Dijak, ki na državnem tekmovanju osvoji zlato priznanje, ne ve in tudi ne more vedeti, ali je organizator tega tekmovanja prejel javna sredstva ali ne.

Kljub temu je prav od tega odvisno danes, ali mu bo štipendija priznana ali ne. Posledice so težko sprejemljive. Enako nadarjena mladostnika, ki na istovrstnem tekmovanju dosežeta enak rezultat, sta lahko obravnavana povsem različno le zaradi načina financiranja tekmovanja. To je po našem mnenju v neskladju z ustavno pravico do enakosti pred zakonom. Poseglo se je tudi v upravičena pričakovanja mladih, ki so se tekmovanja ali pa tekmovanj udeležili v dobri veri, da bodo njihovi dosežki šteti. Rezultat je resno povišanje števila pritožb in tožb: trenutno je odprtih 270 postopkov, 170 upravnih in 100o sodnih. To pomeni 270 mladih ljudi, ki namesto odgovora čakajo v negotovosti, ter ne majhno procesno breme za sklad in ministrstvi. Vse zaradi pogoja, ki z namenom Zoisove štipendije, se pravi, nagrajevanje ali pa spodbujanje mladih, ki so nadarjeni. Nima nobene stvarne zveze. Predlagana sprememba je preprosta in ciljna: črtamo pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev. Zoisovo štipendijo vežemo izključno na kakovost samega dosežka posameznega dijaka ali študenta. Hkrati izenačimo obravnavo domačih in mednarodnih tekmovanj, prehodne določbe pa poskrbijo, da nova milejša ureditev velja tudi za vse še ne pravnomočno dokončane postopke. S tem hitreje razrešimo tistih 270 odprtih zadev v korist mladih, brez poseganja v že pravnomočno urejena razmerja. Naj povem še, kako bo sprememba zaživela v praksi. Takoj po uveljavitvi zakona o 15-dnevnem roku, ki ga določa prehodna določba, bomo na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport uskladili pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino pa vzporedni pravilnik za področje visokega šolstva. S tem bomo obema ministrstvoma in javnemu štipendijskemu razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu omogočili nemoteno nadaljnje delo po jasnih in usklajenih merilih, po katerih bo sklad lahko takoj odločal v korist mladih. In sicer po merilih, po katerih tekmovanje šteje za izjemni dosežek, ta ostajajo in ostajajo zahtevna. Pravilnik bo še določal, tako kot do sedaj, da zlata in srebrna priznanja prejme največ 60 odstotkov tekmovalcev, da je tekmovanje organizirano na vsaj dveh stopnjah, da je uvrstitev na državno raven mogoča le na podlagi rezultata na predhodni stopnji, in da ima tekmovanje ustaljeno večletno izvajanje. Kakovostna merila torej ostajajo v celoti, odpade zgolj pogoj, na katerega tekmovalec nima vpliva: zahteva po javnem sofinanciranju tekmovanja. Rad bi nagovoril še vprašanje črtanja izrecne navedbe interesnih tekmovanj. Črtanje pete in šeste alineje je izključno nomotehnične narave, po našem razumevanje. Kot smo že pojasnili 4. septembra, bodo državna interesna tekmovanja tudi po črtanju navedenih dveh alinej še naprej štela kot izjemni dosežek. Po novi ureditvi bodo namreč splošno zajeta med državnimi tekmovanji, interesna tekmovanja se bodo torej upoštevala povsem enako kot doslej. To zagotovilo dajem namenoma in izrecno, da ne bi bilo kdaj kako drugače razumljeno, kaj je bil naš namen.

Nekaj besed o finančnih posledicah. Predlog ne uvaja novih neposrednih obveznosti za državni proračun. Sredstva za Zoisove štipendije namreč zagotavlja javni štipendijski razvojni, invalidski in preživninski sklad v okviru svojega rednega letnega načrta. V tem načrtu so zajeta tudi morebitna izplačila iz naslova reševanja odprtih preteklih postopkov, kjer bomo predvidoma presojali v korist vlagateljev in iz naslova upoštevanja novih tekmovanj po merilih pravilnika. Njihov obseg je odvisen od števila vlog, dodatnih sredstev iz proračuna tako zakon ne terja. Predlog sledi jasnim načelom, enakosti pred zakonom, prepovedi diskriminacije, varstvo zaupanja v pravo, odpravi upravnih ovir in posebnemu varstvu, ustavnemu varstvu otrok. Ta vlada si je zadala, da bo vlagala v znanje, v mlade in v odpravo nepotrebne birokracije. Zoisova štipendija ni socialni transfer, je naložba države v človeški kapital, v odličnost, v inovativnost, in prav zato njena dodelitev ne sme biti odvisna od tega, katere organizatorje tekmovanj bo posamezna oblast v danem trenutku financirala. Nadarjenost mladih je vrednota, ki po našem mnenju ne sme biti podvržena politiki in ideologiji dneva.

Ker gre za manj zahteven poseg, ki odpravlja pravno oviro in izboljšuje položaj mladih, smo predlagali obravnavo po skrajšanem postopku. Spoštovane poslanke in poslanci! S tem zakonom popravljamo krivico do naših najboljših dijakov in študentov, razbremenjujemo javno upravo in pravosodje ter jasno sporočamo, da v Sloveniji nagrajujemo znanje in trud in ne administrativnih naključij. Zato vas vljudno prosimo, da predlog zakona podprete. Hvala lepa.