Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav. Tudi Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je podal predlog amandmajev v razmislek tako predlagatelju kot poslankam in poslancem Državnega zbora. Prav tako smo v postopku javne razprave podali obširne pripombe zakaj je temu tako. Naj vseeno začnem z eno pozitivno mislijo. Na sistem dolgotrajne oskrbe in na Zakon o dolgotrajni oskrbi smo imeli ves čas veliko pripomb odkar je sistem zaživel oziroma odkar je bil zakon uveljavljen. Zakon ima kar nekaj pomanjkljivosti in veselimo se, da se bodo te pomanjkljivosti, kot je ministrica dejala v nadaljevanju, odpravljale. Želimo si, da bi dolgotrajna oskrba kot nov sistem socialnega zavarovanja zaživel v polnosti in med drugim smo bili takrat kritični tudi do posebnega denarnega prejemka, ki je v tem zakonu bil takrat uveljavljen. Zakaj? Ker to ni storitev dolgotrajne oskrbe, ampak pravzaprav nek izhod v sili, ko nimaš na voljo storitev dolgotrajne oskrbe.

Zakon, interventni zakon, ki je danes pred nami je dobrodošel predvsem, kot so povedali tudi že predhodniki v delu izenačitve uporabnikov, na to smo tudi večkrat opozarjali in menim, da je to ključna dobra stran tega zakona. V nadaljevanju seveda, ker vedno sledi potem, ampak bom pa nekaj pripomb seveda naslovila.

Najprej morda glede postopka sprejemanja oziroma sodelovanja deležnikov, socialnih partnerjev pri tem zakonu tega sodelovanja. Do do trenutka, ko je bil zakon objavljen na e-demokraciji, torej dan v javno razpravo, ni bilo sploh. Mi smo za zakon, za predlog zakona izvedeli iz medijev, nato pa je bilo sodelovanje s pristojnim ministrstvom omejeno na nekaj ur predstavitve zakona. Tako da za to tudi širše pripombe, ki so nam pravzaprav edino omogočale podajo svojih stališč, čeprav nam ni bilo omogočeno usklajevanje. To obžalujemo, ker verjamemo, da rešitve, ki so nekako usklajene v socialnem dialogu so boljše in onemogočajo ali pa blažijo morda neke posledice, ki niso na prvi pogled vidne, pa kljub temu do njih kdaj pa kdaj pride.

Še beseda o začasnosti ukrepov. Večkrat smo slišali v času priprave tega zakona, da saj gre zgolj za začasne ukrepe v smislu obrazložitve ali pa alibija, da tudi če neka, neka določba ali pa nek ukrep v tem zakonu o interventnem ni najbolj izdelan, da bomo lahko to izdelali v nadaljevanju. Jaz sem do tega kritična. Jaz mislim, da je vedno dovolj časa, da dodamo neke varovalke tam, kjer se lahko začasnost včasih tudi spremeni v trajnost ali pa povzroči tudi na kratek rok kakšne nepopravljive posledice, pa bom o tem nekaj več v nadaljevanju.

Amandmaji, naše pripombe so obsežne. Jaz se bom skoncentrirala v svoji predstavitvi zgolj na tri člene. Prvi člen, ki ga bom, glede katerega se bom opredeljevala je 2. člen tega, tega interventnega zakona. Govori pravzaprav o odstopu od prepovedi sočasnega koriščenja primerljivih pravic. Omenja izrecno pravico do denarnega prejemka, ki sem ga omenila v začetku. In po našem mnenju pomeni posredno komercializacijo

dostopa do storitev javne mreže dolgotrajne oskrbe, če hočete, neke vrste v socialnem varstvu ali pa dolgotrajni oskrbi, sicer manj znano kot v zdravstvu, preskakovanje čakalnih vrst. To se nam zdi problematično. Žal do bolj podrobne razprave na to temo ni prišlo.

Naslednji člen, ki ga je omenila tudi ministrica in o katerem je, vem, da bilo kar nekaj pripomb je 8. Gre za člen, ki, če prav razumem predlagatelja, njegov namen je bil za nekatere profile, ki ne delajo v polnem delovnem času v dolgotrajni oskrbi, omogočiti tudi delo preko instituta samostojnega podjetnika. No, če si preberete ta člen, o tem ni ne duha ne sluha, da bi bilo to zgolj na to omejeno, tudi v obrazložitvi člena ne. V postopku, že po sprejemu zakona na vladi je bil zakon uvrščen na Ekonomsko-socialni svet in v okviru Ekonomsko-socialnega sveta so naknadno socialni partnerji, konkretno sindikalne centrale, predlagali amandmaje k temu členu, ki bi pomenili ustrezne varovalke. predvsem tudi glede cene storitve, ki ni določena v tem členu. Torej, ni povezano to s plačnim sistemom v javnem sektorju in tudi glede obsega storitev, ki bi ga tak zaposleni opravil. Žal ugotavljam, kolikor sem na hitro pogledala amandmaje, da tak amandma ni bil potem s strani koalicije sprejet.

In še zadnji člen, ki ga posebej poudarjam, je 16.. Gre za člen, ki določa, dodatek za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Podobno kot moj predhodnik, bom začela z vprašanjem enake obravnave. Zdaj pa s strani seveda zaposlenih naših članic in članov, ki jih predstavljam. V socialnem varstvu je veliko primerljivih storitev, ki bodo zdaj drugače plačane. Naj tukaj omenim posebne socialno varstvene zavode kot prve, pa potem tudi CUDV in VDC. Tukaj gre za delo, velikokrat z tudi istimi uporabniki, ki prehajajo med posameznimi zavodi iz takih in drugačnih razlogov, vsekakor pa za primerljivo delo. Iz obrazložitve tega člena nekako sicer izhaja, da gre za dodatek zaradi izvajanja dolgotrajne oskrbe. Vendar po mojem mnenju je to premalo. Eksaktna obrazložitev, da bi utemeljevala neenako obravnavo zaposlenih, sploh, ker je predlagatelj dodal, ustrezno sicer, ampak storitve pomoči na domu v ta člen. Glede tega, komu bi po mojem mnenju moral pripasti dodatek, to smo tudi posebej izpostavili, so, izpostavljam zaposlene na vstopnih točkah na centrih za socialno delo. Ti so pa nedvomno direktno vpeti v sistem izvajanja dolgotrajne oskrbe, pa so prav tako iz razloga, ki mi ni znan, izvzeti iz tega člena. Čeprav gre za začasen ukrep ali pa ravno zato, ker gre za začasen ukrep, izražam skrb, kako bo to sprejeto med zaposlenimi. Namreč, začasen ukrep, ki potem izzveni, zagotovo ni dobra motivacija za nekoga, da bi se odločil za delo v dolgotrajni oskrbi, kar po mojem si želimo. Želela bi si, da bi bil dodatek pretopljen v osnovno plačo. Zakaj je temu tako? Zato ker je to nekaj bolj trajnega in bolje razumljeno kot motivacija za delo.

In pa še zelo smo, zelo smo kritični do izrecne določbe, da se dodatek ne upošteva v nadomestilu plače.

Naj dam samo en primer. Poškodbe pri delu. Nekdo dela v dolgotrajni oskrbi, v septembru letošnjega leta se poškoduje. Prejema v oktobru, potem ko je doma zaradi poškodbe pri delu, torej na delovnem mestu. Prejema seveda nadomestilo in v to nadomestilo mu zaradi dela ne bomo upoštevali tega dodatka. Menim, da bo to izjemno težko razložiti zaposlenim pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe.

Še zadnja skrb. Iz člena je razvidno, da bo to, ta dodatek krit, razen pri pomoči na domu iz sredstev delodajalcev. Skrb, na katero nas opozarjajo naše članice in člani je, da bo zaradi tega zmanjšana delovna uspešnost. Ne želimo si tega, ker je to institut, ki je bil dolgo časa zamrznjen v javnem sektorju, komaj v nekih povojih zaživel. In napačno sporočilo bi bilo, da prav vsi, ne glede na to, kakšen je njihov uspeh pri delu, ali pa ne glede na kriterije, dobivajo enako, medtem ko se delovna uspešnost zmanjšuje.

Jaz si še vedno želim, da bi naši amandmaji bili sprejeti, ker, in s tem zaključujem, nič ni bolj trajnega kot so začasne rešitve. Hvala.