Hvala lepa za besedo in lepo pozdravljeni. Zdaj, daljše mnenje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ste prejeli, mislim, da včeraj. Komisija je zasedala v ponedeljek popoldan. Jaz pa bi želela vseeno predstaviti nekaj poudarkov iz tega mnenja.

Kot rečeno, komisija se je sestala na 29. izredni seji septembra, 14. septembra. Pri tem se je seznanila s stališči Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Socialne zbornice Slovenije, Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Skupnosti centrov za socialno delo. Vsi navedeni so predlogu zakona izrekli vsaj načelno podporo, nekateri pa so aktivno sodelovali tudi pri njegovi pripravi. V okviru njihovih predstavljenih stališč je bil večkrat izpostavljen poziv, naj se v sistem dolgotrajne oskrbe vključijo tudi uporabniki posebnih socialno varstvenih zavodov in da naj bodo ukrepi takšni, da bo sistem deloval čim bolj učinkovito. Navedene pripombe je podprla tudi naša komisija, ki tudi sicer izraža podporo vsem rešitvam, ki bodo prispevale k učinkovitejšemu in dostopnejšemu sistemu dolgotrajne oskrbe. Kot pomembno rešitev smo prepoznali izenačitev cen storitev za vse uporabnike na območju Slovenije, ne glede na to, ali so vključeni

v institucionalno oskrbo po zakonu o socialnem varstvu ali po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Pozdravljamo namero predlagatelja, da se s posebnim dodatkom za zaposlene v sistemu dolgotrajne oskrbe ustrezno ovrednoti zahtevno delo, ki ga opravljajo. Na podlagi izkušenj iz časa epidemije covida 19 pa so nekateri člani komisije vseeno izrazili skrb, da predlagani ukrep ne bi povzročil novih neenakosti in porušil plačnih razmerij, vzpostavljenih v javnem sektorju. Menimo tudi, da bi bilo treba enako obravnavati primerljivo zahtevno delo pri izvajanju oskrbe, ne glede na to, ali se ta izvaja v domovih za starejše, v posebnih socialno varstvenih zavodih ali zdravstvenih zavodih. S tem se bo preprečilo morebitno nezadovoljstvo zaposlenih zaradi razlik v prejemkih za opravljeno delo. Ugotavljamo tudi, da trenutna ureditev obračuna izvedenih storitev iz naslova dolgotrajne oskrbe, ki temelji na pavšalu in ne na tako imenovanem storitvenem delu, očitno ustreza izvajalcem dolgotrajne oskrbe, saj na tak način prejmejo veliko več sredstev, kot bi jih v osnovi zamišljenem sistemu financiranja. Podprli smo predlog za znižanje števila postelj, namenjenih za nadomestno oskrbo, saj na to nakazujejo izkušnje iz prakse.

Del razprave smo namenili tudi predlaganemu vključevanju fizičnih oseb, ki so samostojni podjetniki v izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, kar se ureja v 8. členu predloga zakona, pri čemer so bila izražena različna stališča članov komisije. Po eni strani je bila navedenemu predlogu izražena podpora, po drugi strani pa skrb zaradi slabih izkušenj pri uvajanju podobnega načina reševanja stiske z dostopnostjo zdravstvenih storitev v okviru zdravstvenega varstva. Pritrdili smo tudi opozorilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da morajo biti glede izmenjave podatkov med posameznimi deležniki v sistemu jasna pravila, predvsem pa je treba jasno urediti način izvajanja nadzora v sistemu dolgotrajne oskrbe. Zanimalo nas je tudi trenutno stanje informacijskega sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga prepoznavamo kot temelj za učinkovito delovanje sistema. Na žalost napovedi glede hitrosti vzpostavitve resnično delujočega informacijskega sistema niso ravno optimistične. V najboljšem scenariju bodo pristojni za to namreč potrebovali vsaj še pol leta.

Ob izraženi podpori predlaganim rešitvam iz danes obravnavanega predloga se naša komisija pridružuje pričakovanjem strokovne javnosti, da se bo takoj po sprejemu in uveljavitvi te novele pristopilo k pripravi dodatnih predvsem pa celovitih posegov v sistem dolgotrajne oskrbe. In seveda na koncu še enkrat ponovim, da je komisija predlog zakona soglasno podprla.

Jaz bi se pa želela samo še opravičiti, ker hkrati teče seja Državnega sveta, tako da bom odšla pred koncem točke.