Mateja RibičJa, hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj. Bom na začetku na kratko predstavila zakon, ki smo ga, ki smo ga pripravili na ministrstvu, ki je bil sprejet na Vladi in ki ga danes tukaj obravnavamo. In sicer tako kot je bilo povedano. Že na začetku mandata smo se zelo hitro lotili interventnih zadev, ki se nanašajo na dolgotrajno oskrbo. Nekako smo detektirali štiri tista področja, ki so najpomembnejša in ki jih je bilo potrebno urediti z interventnim zakonom, uredili smo jih z začasnimi ukrepi. Bi pa želela tudi zdaj že na začetku poudariti, da se zavedamo, da bodo potrebne tudi sistemske spremembe na tem področju in da bomo, takoj naša naslednja naloga je tudi sistemski poseg v dolgotrajno oskrbo oziroma v zakon o dolgotrajni oskrbi.
Zdaj smo naslovili štiri tiste najbolj pereče težave, ki so se začele pojavljati pri izvajanju samega zakona od začetka uveljavitve pa do danes. In sicer, prva zadeva je to, da smo naslovili neenakost plačevanja stanovalcev, ki za enake oziroma primerljive storitve sedaj plačujejo različno ceno. In sicer naslovili smo to tako, da bomo za vse tiste stanovalce, ki so bili že sprejeti od 1. 12. 2025 pa do konca tega meseca, bodo prejeli povračilo v obliki dobropisa oziroma ta dobropis bodo prejeli tisti, ki so dejansko plačevali. V primeru, da so bili plačniki občine oziroma svojci, bodo po tem vrstnem redu, tudi ti dobropisi bodo šli nazaj. Se pravi, najprej bo dobila občina, potem svojci in potem na koncu, če so stanovalci plačevali še tisto razliko, tudi stanovalci. Za tiste, ki pa bodo sprejeti na novo, se pravi po tem, ko bo zakon sprejet, je pa predvideno, da že tako in tako plačujejo samo nastanitev in prehrano in do teh razlik sploh ne bo prihajalo. Se pravi, da bodo dobivali enako vrednost položnic za primerljive storitve.
Druga zadeva je, ki se je izkazala za zelo perečo, je razbremenitev vstopnih točk. Predolgo časa traja od vložitve vloge do pridobitve odločbe in tudi te bodoči uporabniki, potencialni uporabniki predolgo časa trajajo, predolgo časa čakajo na to pridobitev pravice. Vstopne točke so zelo obremenjene. Mi smo tukaj našli rešitev v tem, da za vse tiste stanovalce v domovih, ki že imajo odločbo in je potrebna samo prekategorizacija zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja pač govorimo o poslabšanju, ker ne pride po navadi do tega, da se pač zdravstveno stanje izboljša in da gre v nižjo kategorijo. Se pravi, da bi spremembe te kategorije predlagali multidisciplinarni timi pri samih izvajalcih. Tukaj pač zagovarjamo to, da multidisciplinarni tim pri samem izvajalcu, ki vsakodnevno dela s tem izvajalcem in ga tudi pozna, je dovolj usposobljen, da naredi to, ta predlog za prekategorizacijo, ker moramo se zavedati, da po Zakonu o socialnem varstvu se je to vse delalo pri samih izvajalcih v domovih za starejše in če so lahko to delali zaposleni pred spremembo oziroma pred sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi, menimo, da lahko to delajo tudi danes oziroma jutri v domovih glede predloga same prekategorizacije in da so za to usposobljeni. Šli pa bodo tudi čez posebne postopke usposabljanja. To sem zato malo bolj načela, ker imamo dve različni mnenji od zunanjih deležnikov, eno je center,
ujemo) eno je Skupnost centrov za socialno delo, eno je Skupnost socialnih zavodov. Oboji imajo pripombo na ta člen, in sicer Centri za socialno delo pravijo, da bi to moralo ostati v njihovi pristojnosti, da naj tega ne delajo v domovih. Domovi pa, tako kot sem rekla, pravijo, da bi lahko tudi osnovno uvrstitev stanovalcev že delali glede dolgotrajne oskrbe in ne samo to prekategorizacijo, ker pač poznajo stanovalce, no. Tukaj smo pač šli na to, da glede na to, kot sem rekla, če so lahko do sedaj vse vrsto let delali te zadeve, zaposleni pri samih izvajalcih lahko to delajo tudi sedaj. Gre pa za začasen ukrep, tako da če bi slučajno prišlo do kakšnih zlorab, za kar jaz dvomim. Bi potem pač bilo to naše vodilo, da v sistemski ureditvi ne gremo v ta sistem.
Tretja težava, na katero smo naleteli, je kadrovsko pomanjkanje zaposlenih pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Tukaj je bil naš cilj, da naredimo poklic in zaposlitev privlačnejšo, da preprečimo fluktuacijo in da nagradimo kadre, ki delajo neposredno v dolgotrajni oskrbi oziroma kadre, ki so preobremenjeni, ali pa kadre, ki jih je res zelo težko dobiti. Ker tukaj so tudi osebe, ki ne delajo neposredno v socialni oskrbi, kot so recimo kuharji, pa sami dobro vemo, da jih je res zelo težko dobiti. Delo ni privlačno, ker so delovni pogoji takšni, da je treba delati vse dni v tednu in vse dni v letu.
Četrta težava, na katero smo naleteli, je pa to, da Zakon o dolgotrajni oskrbi predvideva, da bi se s 1. 10. začel minutni način obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe. Menimo, da celoten sistem na tak način obračunavanja še ni pripravljen. In zaradi tega smo posegli s tem zakonom na ta način, da smo podaljšali prehodno obdobje, in sicer do konca naslednjega leta, kjer bo način obračunavanja še vedno bil po oskrbnem dnevu oziroma zdajšnji zakon to imenuje po pavšalu. Se pravi, podaljšujemo tak sistem, kakršen je bil do sedaj.
Tekom priprave samega zakona smo sodelovali z vsemi deležniki, z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, s Skupnostjo socialnih zavodov, z vstopnimi točkami prisluhniti, prisluhnili smo v bistvu, kdor je želel nam podati kakšen predlog, kakšno pripombo, smo prisluhnili. Veliko teh pripomb tudi zdaj, ko so prišle, bi želela poudariti, da se nanašajo na sistemske spremembe in nam bodo tudi te pripombe in predlogi prišli zelo prav pri nadaljnji pripravi spremembe zakonodaje. Zdaj smo pa res šli samo na te najbolj pereče zadeve, ki jih urejamo z začasnimi ukrepi. Pripombe največ, ki se nanašajo tudi so glede člena o, da v sistem spuščamo samostojne podjetnike. Zato bi želela pač to tudi omeniti in pojasniti, da tukaj se dejansko gre za kader, kot so fizioterapija, delovna terapija, kineziologija. Razlog, zakaj je tako težko dobiti te kadre, je pa v tem, da domu, ki ima na primer sto stanovalcev, pripada polovica fizioterapevta ali pa 0.66 fizioterapevta. Se pravi, mu niti ne pripada en cel kader in zaradi tega je pač težko dobiti tak kader. Ali se dom odloči po tem, da ima zaposlitev nad normativom in mora zagotavljati potem tudi plačilo? Ali pa takega kadra potem sploh nima. Zdaj bo bilo možnost, ker je tega kadra v sistemu dolgotrajne oskrbe veliko premalo. Tudi zaradi izvajanja same dolgotrajne oskrbe na domu smo dali to možnost, da se vključijo v sistem tudi same te fizične osebe, ki opravljajo ta poklic kot samostojni podjetnik. Kar pa ne pomeni, da bodo lahko opravljali ali pa v sistem prišle osebe, ki so recimo zaposlene pri tem espeju in ne izpolnjujejo pogojev za fizioterapevta, za delovnega terapevta, za kineziologa. Se pravi, v ta sistem bo lahko šel samo
tiste osebe, ki to izpolnjujejo in ki samostojno opravljajo dejavnost.
Na koncu z zadnjimi, zadnje spremembe, ki so bile tega zakona pri nas delane, smo potem dali še Zakonodajno-pravni službi v pregled. Iz tega namena ali pa iz tega razloga so potem tudi se ti amandmaji, ki se nanašajo, ki so bili pripravljeni, nanašajo predvsem na njihove, na njihove predloge. Mi smo skušali to v čim večji meri upoštevati, včeraj smo sigurno več kot 1 uro usklajevali z njimi. In vse te spremembe, ki so danes tudi tukaj pred vami, so na podlagi tega dogovarjanja in usklajevanja z Zakonodajno-pravno službo.
In poudarila bi res še enkrat, da smo se lotili zdaj ali pa smo naredili začasne ukrepe. Veljajo do 31. 12. 2027. Vemo, da so pred nami potrebne še sistemske spremembe in bomo pač te sistemske spremembe tudi naslovili v doglednem času. Tako da zdaj smo pa na voljo za vsa vprašanja.