Hvala lepa, spoštovana gospa predsedujoča. Dobro jutro. Ker sem danes prvič z vami, bi najprej na začetku pozdravila vse poslanke in poslance in si zaželela tesnega in plodnega sodelovanja z odborom v času mandata te Vlade.

Glede točk, ki so na dnevnem redu zasedanja Sveta za splošne zadeve, ki bo 22. septembra v Bruslju, bi pa povedala naslednje. V delegaciji bom sama. Sestanek bo potekal, kot smo rekli, v torek, 22. septembra. Na dnevnem redu bo najprej večletni finančni okvir za obdobje 2028-2034. Svet za splošne zadeve bo opravil razpravo o večletnem finančnem okviru za to obdobje, ki bo tokrat namenjena signaliziranju prvih možnih kompromisov, ki bi jih države članice lahko sprejele na odhodkovni ter tudi na prihodkovni strani. Irsko predsedstvo pripravlja revidiran pogajalski okvir, ki bo podlaga za razpravo voditeljev na oktobrskem evropskem svetu. Ob predstavitvi izhodišč za udeležbo na junijskem svetu smo poročali o revidiranem pogajalskem okviru, ki ga je pripravilo ciprsko predsedstvo.

Ta je z vidika Slovenije pripomogel k uravnoteženju prvotnega predloga finančne perspektive, predvsem pa je prispeval k dvigu združene nacionalne ovojnice Slovenije za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko. Ohranitev nacionalne ovojnice tega obsega bo torej ključna prioriteta Slovenije v nadaljnjih zahtevnih pogajanjih. Ključno odprto vprašanje ostaja finančna vrzel. Torej, govorimo o razkoraku med predvidenim obsegom izdatkov in pa sredstvih, ki jih zagotovijo obstoječi viri financiranja proračuna Evropske unije. Tako da brez dogovora o novih elementih na prihodkovni strani bi ta vrzel lahko znašala tudi do 400 milijard evrov ali skoraj četrtino celotnega WFO. In z namenom, da se prepreči tako velik rez v obseg te finančne perspektive bo torej potrebno doseči dogovor o novih načinih financiranja proračuna EU. Na prihodkovni strani ostaja Slovenija odprta za razpravo. Zavedamo se namreč, da je potrebno najti način za financiranje obstoječih pomembnih politik, kot sta kohezija in pa skupna kmetijska politika, pa tudi za financiranje novih izdatkov proračuna EU, kot tudi odplačevanja posojil, Instrumenta Next generation EU. Slovenija zagovarja stališče, da morajo novi elementi prihodkovne strani izpolnjevati dva pogoja, in sicer prvič morajo biti dejanski novi viri prihodkov. Torej, ne sme iti le za preusmeritev iz nacionalnega proračuna in pa ne smejo biti regresivni. To pomeni, da ne sme, kar pomeni, da večji delež plačujejo bolj razvite države članice.

Dva elementa prihodkovne strani pa imata še poseben pomen za Slovenijo. In tu bi izpostavila predlagano znižanje stopnje carinskih dajatev, ki jih zadolžijo države članice, ki opravljajo njihovo zbiranje. In pa drugič, morebitna nova ponovna uvedba popustov na podlagi BND vira za pet držav članic, ki so do teh trenutno upravičene, govorimo o Nemčiji, Danski, Avstriji, Švedski in Nizozemski. In Slovenija obema tema dvema predlogoma nasprotuje.

Druga točka na dnevnem redu sveta za splošne zadeve v torek bo zakonodajni poenostavitveni sveženj, tako imenovani omnibus. Predsedstvo bo tu le predstavilo stanje v pogajanjih in pa tudi napredek pri teh svežnjih. Slovenija pozdravlja prizadevanja za čim bolj jasno, enostavno in manj obremenjujočo zakonodajo, ki bo zagotavljala pravno gotovost za podjetja, za državljane, ki bo zagotavljala trajnostno gospodarsko rast in tudi delovanje enotnega trga. Obenem pa menimo, da poenostavitve zakonodaje ne smejo pomeniti zniževanja evropskih standardov.

Tretja točka na dnevnem redu sveta bo priprava Evropskega sveta za oktober, na dnevnem redu bo tako imenovani obrazloženi osnutek dnevnega reda. Evropski svet bo zasedel 15. in 16. oktobra 2026. Naj na kratko predstavim ključne točke, ki so na tem obrazloženem dnevnem redu, in sicer voditelji bodo najprej razpravljali o konkurenčnosti Evropske unije, zlasti o poglabljanju notranjega enotnega trga. Razpravljali bodo tudi o večletnem finančnem okviru, pomemben del razprave pa bo namenjen tudi aktualnim zunanjepolitičnim in varnostnim izzivom. V ospredju bodo vsa krizna žarišča, predvsem Ukrajina in Bližnji vzhod. Pregledali bodo voditelji pa tudi napredek pri krepitvi evropske obrambe in varnosti. Na dnevnem redu bosta še dve širši strateški razpravi, govorimo o migracijah in pa o širitvi in notranjih reformah EU. Slovenija razpravo o vseh teh temah seveda podpira. Za Slovenijo bo pomembna predvsem razprava o prihodnjem večletnem finančnem okviru, pa tudi krepitev konkurenčnosti, nadaljnja podpora Ukrajini in širitev nasploh. Podrobnejša vsebinska stališča do posameznih točk bodo predstavljena naslednji mesec, tako da se še srečamo na to temo ob vsebinski predstavitvi gradiv pred samim zasedanjem Evropskega sveta. Točke se namreč razvijajo. Razpravljali bomo samo o obrazloženem osnutku dnevnega reda v torek.

Nadalje bi kot točko na dnevnem redu Sveta za splošne zadeve izpostavila zakonodajno načrtovanje, in sicer bo na dnevnem redu pismo o nameri glede načrtovanja zakonodaje Evropske unije za naslednje leto. In to pismo sledi letnemu nagovoru predsednice Evropske komisije o stanju v Uniji, ki je potekalo pred tremi dnevi.

V pismu so napovedane pobude komisije na naslednjih področjih: prvo je konkurenčnost in delovna mesta, potem so tu socialne zadeve in vključevanje, varnost in obramba, podnebje in odpornost in pa sklop, ki se nanaša na demokracijo, pravno državo in vrednote. Slovenija pozdravlja vse te navedene poudarke in usmeritve, ki jih je komisija napovedala za delovni program za naslednje leto in podpira seveda prizadevanja za krepitev konkurenčnosti, strateške suverenosti, varnosti in odpornosti Evropske unije. Pomembno za nas ostaja krepitev partnerstev, nadaljnja podpora Ukrajini in podpora širitvi na podlagi izpolnjevanja meril.

Še dve točki bosta na dnevnem redu sveta v torek, dve krajši točki, prvo je, 1. točka je letni dialog o pravni državi, in sicer horizontalna razprava. Svet bo na kratko opravil tudi to horizontalno razpravo o sedmem letnem poročilu Evropske komisije o stanju pravne države za leto 2026. To poročilo je bilo objavljeno meseca julija in ocenjuje razvoj Evropske unije na štirih področjih, od pravosodnega sistema do okvira za boj proti korupciji, svobode in pluralnosti medijev in pa druga institucionalna vprašanja, povezana z zavorami in ravnovesji. Slovenija podpira evropski mehanizem za vladavino prava in nadaljevanje letnega dialoga v svetu, ki temelji na poročilu Evropske komisije in tudi na njenih priporočilih posameznim državam. Menimo, da dialog ostaja pomembno orodje za krepitev skupnih vrednot Unije in državam članicam omogoča stalno izmenjavo izkušenj in pa tudi dobrih praks. Naj nazadnje izpostavim še točko o splošnem trendu stanja pravne države v izbranih državah kandidatkah. Na zasedanju sveta za splošne zadeve bo potekala tudi predstavitev in izmenjava mnenj o stanju pravne države v štirih izbranih državah kandidatkah, in sicer v Albaniji, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji. Omenjene države bodo na obravnavo te točke povabljene sicer že tretje leto zapored. Vključitev izbranih kandidatk v letno poročilo o stanju pravne države odraža njihov napredek na področju pravne države na prej navedenih področjih. Menim pa seveda, da je pomembno spremljanje reform na tem področju pred pristopom in vse to omogoča pravočasno prepoznavanje izzivov, izmenjavo dobrih praks in podporo nadaljnjim prizadevanjem držav kandidatk za krepitev demokratičnih institucij in države. Tako da Slovenija pozdravlja da so te države vključene v poročilo in pozdravlja tudi vključenost teh držav v sodelovanje v razpravah sveta. Menimo namreč, da je izmenjava izkušenj z državami kandidatkami pomemben prispevek k razumevanju skupnih trendov in reformnih prizadevanjih na področju vladavine prava.

Tako da, spoštovane poslanke in poslanci, s tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo delegacije Slovenije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve od 22. septembra v Bruslju in se vam zahvaljujem za pozornost in seveda sem odprta za morebitna vprašanja.