Jaz bom morda nekaj mojih razmislekov gre v smeri, da v bistvu tudi ta Čip akt je zadeva, ki je v bistvu deset let vsaj ali pa osem let za konkurenco, z razvojem, s trendi, ki nastajajo. To je v bistvu, mi vedno gasimo požare v Evropski uniji, seveda bolje zdaj kot nikoli, ampak treba se je zavedati, da smo tu zelo zaostali. Zdaj, Nemčija ima ene tri, štiri velika vlaganja v ta del, en je v Dresden TSMC holding, deset milijardna investicija, drugi je v Magdeburgu prihajajoči Intelov projekt, vreden približno pet milijard. Zadnja tehnologija in tudi najboljše podjetje na tem področju, ki ima tehnologijo za izdelavo čipov, torej nizozemski ADSMLH holding. To je edino podjetje, ki je trenutno vredno več kot 500 milijard v Evropi. Vse ostalo je vredno, vse multinacionalke so vredne od, kako bi rekel, farmacevtov, dveh največjih farmacevtov do celega Siemensa in vsega ostalega, je vredno med 200 do 300 milijard v Evropi. Prvih deset največjih ameriških podjetij je večinoma visokotehnoloških in so vredna od 3000 do 5700 milijard, kjer je na vrhu Envidia. Tako da glejte, zadeva, to, kar je tudi kolega pred tem razlagal, v bistvu gašenje požara poteka. In zdaj, če pogledate tudi avtomobilsko industrijo, zdaj tukaj v ta podjetja je še tudi nekaj večjih vlaganj, sodeluje boš, boš, se prestrukturira, ker se ljudje trenutno, ki kupujejo avtomobile, ni prihodnost samo električnih avtomobilov, ampak v bistvu prihodnost avtomobilov, če pogledate Teslo zdaj v zadnjih dneh, je v bistvu ta avtomobil, ki je mikroračunalnik na štirih kolesih. Ne gre samo za tehnologijo električnega avtomobila. Gre za to, da tudi, ko dnevno gledam, glede na to, da sem sam lastnik Tesle, pa da ima moja partnerka id štiri Volkswagen, pa da gledaš, kako tam deluje sistem infotament v Tesli, to gre za 20 30-kratnih hitrosti več, poleg vse umetne inteligence, varnostnih sistemov, delne samovožnje, vožnje ali pa kompletne samovožne vožnje, kar je sproščeno na takoimenovanih računalnikih četrte generacije, ki imajo sedaj Tesle od letnika tam 24 naprej, recimo Tesle tri in pa teslelomodel. Torej, tu je glavni del teh čipov, gre torej za avtomobilsko industrijo, predvsem, velik del avtomobilske industrije, ker avtomobilski faktor zagotavlja samo tehnologijo ali bomo še imeli evro sedem standarde, ali bodo to električni avtomobili ali bo šlo, glede na to, da subvencije padajo, za sobivanje tehnologij, za realnost na trgu, ali bo nekaj preživelo, ampak zaradi tega, ker smo tu v hudem pomanjkanju. Jaz mislim, da jaz sem tudi optimist na neki stvari, da smo se zbudili na neki točki, da sedaj to peljemo. Nekako smo te tehnologije v Evropi inovativno spravili. Ne gre samo za, veste, pri mikročipih, treba se je lotiti, vsaj kot elektroinženir moram pač povedati, gre za tiste visoko zmogljive procesorje, gre za klasične mikročipe, gre za klasične čipe, ki so na nizki ravni, tu je več kategorij. Zdaj, problem tega je, da pač mi s tistimi

visoko zmogljivimi mikroprocesorji hudo zaostajamo. Torej, paradoks je, da imamo ADSMLH holding, ki je tehnologija za izdelavo samo čipov, po drugi strani pa proizvodnega menedžmenta ali pa proizvodnih zmogljivosti za to v Evropi ni. In tukaj imajo pač Kitajci veliko prednost, seveda s Tajvanom pač v kombinaciji, zato pač, ker je še več drugih faktorjev. Zdaj, prvi faktor je kader, drugi faktor je, da ta kader se je šolal na najboljših univerzah na svetu, tretji faktor je, da ta kader želi delati 16 ur, ne 30 ur, kot bi delali v Evropi. Četrti faktor je, da vsi startupi v Evropi, kar je v Draghijevem poročilu, se mi zdi marsikdaj zamegljeno, pač mi tega kapitala v Evropi in tudi v Sloveniji ne poznamo, smo konservativni tako v Sloveniji, kar se tiče sofinanciranja tveganja in v Evropi in v Sloveniji imamo, Evropa ima mislim da 10000 milijard na svojih bančnih depozitih, Slovenija ima 30 milijard in še več denarja na depozitih. Torej, tudi tu je neka, osveščanje, nenazadnje imamo tudi komisarko za naložbe, ki je bila pri meni v prejšnjem mandatu na sestanku, kjer želijo ljudi osveščati, da pač v sklade nekih tveganega kapitala in vse ostalo, začnejo tudi ljudje nekako dajati nek denar in da se ti startupi vsaj v drugi ali pa tretji fazi ostanejo tudi v Sloveniji. Lahko bi rekel to je nek cel krog, da bo ta akt, ki je nujno potreben, tudi zaživel. In podpiram to, kar je rekel državni sekretar in se mi zdi, da tudi Vlada začne nakazovati, lahko bi rekel neko večjo ambicijo.

Slovenija, glejte, svojo demografijo. Mi demografije zdaj ne moremo popraviti v petih, desetih letih. Mi tega ne moremo popraviti. Lahko pa popravimo našo dodano vrednost. In tudi, če pogledamo, ker vodim Odbor za zunanjo politiko, so kritike, zakaj Izrael, zakaj je to. Glejte, mi iščemo, mi imamo sedaj taktiko, torej več povezav. Zelo blizu Savdski Arabiji, ki pravi, več novih partnerstev, čim manj sovražnikov. Slovenija rabi in se mora povezovati dejansko v globino tudi z državami tiste, ki imajo ta znanja, deliti ta znanja, izobraževati tudi svoj kader in to je lahko naša prihodnost v naslednjih desetih letih. Da mi svojo dodano vrednost dejansko dvigujemo. Ker v zadnjih letih se je dodana vrednost, zadnjič sem naredil eno analizo in je res izredno zanimiva. Naš BDP se je res dvignil za 25 procentov v času Golobove vlade, 25 procentov. Smo na 71 milijardah bruto družbenega produkta. Ampak vmes je bila 22 procentna inflacija. In če pogledamo potem realni bruto družbeni produkt, torej nominalni minus inflacija, ugotovimo, da je slovensko gospodarstvo v štirih letih zraslo samo za 6 procentov. To so uradni statistični podatki. To je to, da vidimo, da imamo več denarja v denarnicah, pa nič, nimamo nobene kupne moči več. In če želimo realno dvigniti gospodarstvo, prestrukturirati še del gospodarstva, ki je intenzivno, ki še ima vseeno premalo dodane vrednosti, potem, glejte, so take zadeve, take ambicije, ki jih danes tu predstavljate. Tukaj pa glejte, Evropa, jaz bi rekel, se je zbudila iz svojih sanj, svojega, po eni strani pravimo, malo že skoraj propada kot zahodno rimsko cesarstvo, ampak tukaj se zbujamo. In samo tista visoka dodana vrednost v tej četrti industrijski revoluciji lahko lahko to nadoknadi, je pa seveda še vse nekaj več podpore.

Torej, Draghijevo poročilo, kot nek testament Evrope, kot pravijo. Mislim, da je tisti "working frame", kot bi rekli, kjer, v okviru katerega ne rabimo izumljati več in iskati nekih rešitev. Mislim, da je podlaga ne samo za Vlado, ki tudi prejšnja Vlada je del tega upoštevala in je začela neke spremembe. In tu si moramo biti enotni. Jaz bi si želel, da na tem odboru odpiramo te teme, širimo neka obzorja, vsak s svojega področja, ker to je edina rešitev za Slovenijo v tem obdobju. Kot starajoča družba, ki bo imela visoke pritiske na socialno, zdravstveno in vse blagajno. Mi nimamo zaloge plina, mi nimamo zaloge nafte, mi nimamo tudi na morju nekih ploščadi in tako naprej, kot Norveška in ostale skandinavske države. Mi imamo lahko samo pridne roke in pa znanje. In tukaj, glejte, bo tudi mogoče malo širim svojo razpravo, ampak tudi pritisk, ki se zdaj dogaja, od osnovne šole naprej, fundamentalna znanja, napade matematike, fizike, kemije, to je nekaj. Potem priprava študijev, novi kurikulumi, nenazadnje tudi dualni šolski sistem, ki mu mora imeti potem prihodnost za to, da mladi lahko začnejo se izobraževati praktično pa ima vseeno prihodnost, da lahko potem se odloči in študira naprej in pride celo do doktorata, tudi z vajeniškim sistemom v srednjem šolstvu.

To so zgodbe, glejte, ne vem, ko sem jaz bil v BMW-ju parkrat na obisku, ko je še bil doktor Jurgec tam zaposlen in kasneje se je upokojil, torej Slovenec, ki je bil najvišje tretiran človek v BMW-ju vseh časov, je bil predsednik uprave nekdo, ki je začel kot vajenec v BMW-ju tudi. In kasneje je bil celo profesor na tehniški fakulteti Münchnu in CEO, kot bi rekli, predsednik uprave BMW-ja. Glejte, to, vse to, kar vidimo, če želi Slovenija iti, to so pa podsistemi, ki morajo potem temu slediti. Kader, tehnični kader, več inženirjev na število prebivalcev. Po, lahko bi rekel, podobno kot Južna Koreja, pred 25 leti so to začeli, isto Kitajska in sedaj žanjejo te uspehe. In te visoke ambicije, visoka tehnologija. Mi moramo biti zmagovalci, glejte, ali pa vsaj nadoknaditi manko v tej industrijski revoluciji. Zahodna civilizacija je zmagala prvo, drugo in tretjo industrijsko revolucijo, v četrti, lahko bi rekel na tri četrtine te revolucije mi nismo zmagovalci. Zmagovalci je, čisti zmagovalec je Kitajska ali pa del tega azijskega prostora, skupaj še seveda z Združenimi državami Amerike. Evropa v tem trenutku, lahko bi rekel, na koncu te četrte, v prihodu že skoraj peto industrijsko poskuša sedaj nekaj nadoknaditi, vrniti se v staro slavo, ki je bila, in del tega, kar ste predstavili, državni sekretar, predstavlja prav to. Podpiram tudi samo stališče in vse ostalo in mislim, da se moramo tu poenotiti pri takih zadevah.

Najlepša hvala.