Hvala lepa, gospa predsednica. Dobro jutro vsem poslankam in poslancem.

Delegacija Republike Slovenije pod vodstvom ministra doktorja Anžeta Logarja se bo 24. septembra v Bruslju udeležila zasedanja Sveta Evrope za konkurenčnost na področju notranjega trga in industrije. Na dnevnem redu je več pomembnih vprašanj in skupno izhodišče Slovenije je jasno: podpiramo močnejšo in konkurenčnejšo Evropo, vendar mora ta temeljiti na inovacijah, učinkovitem enotnem trgu, odprtosti ter čim manjših administrativnih obremenitvah za podjetja.

Zdaj, če pogledamo vsebinsko, kaj bo ključno na tem srečanju, zagotovo bo tekla razprava o aktu o čipih 2.0. Slovenija bi oziroma bo predlog podprla. Polprevodniki so strateškega pomena za umetno inteligenco, avtomobilsko industrijo, robotiko in številne druge tehnologije. Evropa kljub dosedanjim vlaganjem ostaja močno odvisna od tretjih držav, zato podpiramo krepitev evropske tehnološke suverenosti in odpornosti dobavnih verig. Za Slovenijo je posebej pomembno, da se razvija celotna vrednostna veriga in da imajo do strateških projektov, kompetenčnih centrov, pilotnih linij in financiranja dostop akterji iz vseh držav članic EU. To je tudi priložnost za naš raziskovalni in industrijski ekosistem. Hkrati bomo vztrajali, da novi mehanizmi podjetjem ne nalagajo nesorazmernih administrativnih bremen. Druga pomembna tema je revizija smernic za nadzor nad združitvami. Slovenija njihovo posodobitev pozdravlja, vendar zagovarja jasno uravnoteženje. Evropskim podjetjem moramo omogočiti rast in globalno konkurenčnost tako, da evropskih prvakov ne smemo usmeriti zgolj z rahlim, z rahljanjem pravil konkurence. Za manjše gospodarstvo, kot je slovensko, je učinkovit in odprt enotni trg še posebej pomemben, zato zagovarjamo predvidljiv in na dokazih temelječ sistem, ki omogoča rast in investicije, hkrati pa ohranja učinkovito konkurenco. Pri aktu o pospeševanju industrije Slovenija podpira cilj krepitve industrijskih zmogljivosti in pozdravlja predvsem hitrejše ter1

digitalizirane postopke izdaje dovoljenj, vendar regulacija sama ne bo zagotovila konkurenčnosti evropske industrije. Potrebujemo cenovno dostopno in predvidljivo energijo, privlačno investicijsko okolje, usposobljeno delovno silo in manj administrativnih bremen. Ponovno kot manjše in odprto gospodarstvo, kjer smo pretežno izvozno usmerjeni, močno vključeno, močno smo vključeni v globalne vrednostne verige. Posledično smo previdni tudi pri zahtevah glede evropskega porekla proizvodov, zato zagovarjamo odprto strateško avtonomijo in pristop Made with med EU.

Med točkami pod razno bo tudi 28. režim za pravo družb oziroma European incorporated. Temeljni cilj podpiramo: podjetjem je treba olajšati čezmejno poslovanje, digitalizirati postopke, uveljaviti načelo samo enkrat pri posredovanju podatkov in zagonskim, ter hitro rastočim podjetjem omogočiti lažji dostop do kapitala. Ob tem pa poenostavitev ne sme pomeniti znižanja standardov pravne varnosti, varstva upnikov in, ali pa predvsem delavskih pravic.

Naj omenim še evropski sklad za konkurenčnost; Slovenija njegovo vzpostavitev podpira, vendar želimo, da je sklad resnično evropski. Omogočati mora povezovanje najboljših podjetij in raziskovalnih inštitucij iz celotne Unije, ter ne sme voditi v koncentracijo priložnosti. v nekaj največjih gospodarstvih. Pomembni ostajajo tudi ustrezna vloga držav članic pri strateškem upravljanju, ter dober pristop zagonskih in hkrati hitro rastočih podjetij do financiranja.

Spoštovani! Slovensko stališče lahko strnemo preprosto. Želimo Evropo, ki je konkurenčnejša, tehnološko sposobnejša in gospodarsko odpornejša, vendar hkrati tudi odprta in podjetniška. Konkurenčnost bomo krepili z enotnim močnim trgom, inovacijami, dostopno energijo, investicijami, znanjem in manj administrativnimi ovirami, kar sem že večkrat izpostavil. In na teh izhodiščih bo Slovenija nastopala tudi na tem zasedanju Sveta za konkurenčnost.

Hvala lepa.