Predsednica, hvala za besedo, lep pozdrav vsem!

Rebalans milijarda sto milijonov. Zdaj, ko smo poslušali ves ta čas kako so prazne kašče, se jaz vprašam kako je možno sprejemati rebalans s povečanjem za več kot milijardo, če so kašče prazne? Naj mi to nekdo, naj mi razloži to matematiko, namreč meni ta matematika ne gre v kup. Če pa pogledaš podatke, potem ti je jasno, kako je, gospodarska rast pet procentna, trenutno seveda, na medletni ravni je 3,8, rekordno v Evropski uniji. Napovedi Umarja,

dvakrat višje kakor so bile v začetku leta. In potem moram reči, da se kar nasmejem, ko poslušam poslance SDS in Nove Slovenije, ko razlagajo, da je to zaradi optimistične klime. No, zdaj poslanec Breznik tudi kima, tako da jaz upam, da si bo Breznik pogledal tudi kakšno knjigo o ekonomiji. Namreč, gospodarska rast ni odvisna od optimistične klime, gospodarska rast je odvisna od drugih faktorjev. Eden od teh je seveda potrošnja, v prvi vrsti zasebna potrošnja, kar pomeni, da je bila kupna moč gospodinjstev v Sloveniji na visoki ravni. Drugo je potrošnja države in tretja so investicije, ciklus investicij največjih, vemo, kdaj in kje se je začelo, od tega je odvisna gospodarska rast, ne od optimistične klime. In temu pritrjujejo tudi bonitetne hiše, ki so dale Sloveniji najvišjo bonitetno oceno, kar pomeni, da se Slovenija lahko danes zadolžuje po najnižji zgodovinski obrestni meri. Seveda to privabi tudi tuje investitorje. Vsi se spomnimo leto 2025 Sandos, torej s 400 milijonsko investicijo, pa nenazadnje tudi Novartis. Ampak okej, zdaj smo pri kmetijstvu. Javni dolg je v letih od 2021 do 2026 padel iz, v bruto procentih bruto družbenega proizvoda iz 74,9 na 64,8. Da. Navkljub rekordni rasti v gospodarstvu smo uspeli ta dolg znižati za deset odstotnih točk. In sedaj poslušati kako je 20 milijonov več v proračunu za kmetijstvo, ta dodana vrednost, veste, mene zelo žalosti, zelo žalosti. Žalosti me tudi to, da je bila predstavnica Kmetijsko gozdarske zbornice relativno kratka in bom rekel, kar tiha na podlagi tega dejstva. Še nedavno je minister za kmetijstvo, Janez Cigler Kralj zelo na glas razlagal kako je v kmetijstvu 90 milijonska luknja. Ja, oprostite, če je 90 milijonska luknja, pa jaz močno dvomim v to, kako jo bo z 20 milijoni pokril, pri milijardi sto milijonov rebalansa je kmetijstvo dobilo 20 milijonov. In tukaj se strinjam s tem, kar je nenazadnje razpravljal tudi moj predhodnik Beja, da. Veste, to niti drobtinice niso, lahko bi rekli kaplja v morje. In to počne kdo, to počne, nekdo, ki pravi, kako pomembna je prehranska varnost države. Jaz bi pričakoval od Vlade, ki prehransko samooskrbo postavlja kot prioriteto, da te prioritete dejansko tudi udejanji. In danes se postavlja samo eno vprašanje, kaj bo imel slovenski kmet zaradi tega rebalansa? Pa naj spomnim to, kar je tudi moj predhodnik povedal, verjetno je to eno tistih let, ko je kmetijstvo utrpelo največjo škodo in krizo. In če spomin ne vara, je v letu 2023, ko so bile poplave, kmetijstvo prejelo s strani Vlade doktor Roberta Goloba za pomoč v tisti situaciji 100 milijonov, 100 milijonov. Danes, ko poslušamo, da je to še večja kriza v kmetijstvu, pa se pogovarjamo o 20 milijonih. Ampak kar se tiče teh 20 milijonov, pa tudi znotraj teh 20 milijonov ni glih vse tako, kakor bi nekdo rekel, kako lepo, vsaj 20 so dali. Zdaj, če gremo po postavkah, poglejte, za administracijo na področju kmetijstva, za administracijo gre milijon 900 tisoč več, milijon 900 tisoč več, administracija, torej od Vlade, ki pravi, da se bo birokracija zmanjšala. Skratka, več za administracijo in manj, za kaj, za kmetijstvo. Na drugi strani se pa istočasno zmanjšujejo sredstva za svetovanje na področju kmetijstva za približno 200 tisoč evrov oziroma, če sem natančnejši, 188 tisoč evrov.

Torej, pomembno je - kaj? - administracija, ne svetovanje kmetom. Še nekje so se znižala sredstva in sicer to je na področju promocije, ko smo rekli, da bomo kmeta postavili pred ostale. Veste, eno so besede, drugo so dejanja. Sredstva se zmanjšujejo, in sicer s 3, 3 milijonov 700000 na 2 milijona 700000. Torej, dragi kmet, znajdi se sam, za promocijo denarja ne bo v milijardo sto milijonov visokem rebalansu proračuna. Je pa v rebalansu ogromno denarja za orožje. Mogoče si bo pa kmet pomagal z raketami, ne vem, ugibam.

Tisto, kar je zanimivo v vsej tej zgodbi je pa to, da smo na ministrstvu poslušali ministra kako pravi, kako bo ravnal zelo šparavno, da rečem v žargonu, glede kadrovanja. Trenutno je rekorder po kadrovanju, tudi na zaupanje. In lahko bi rekli, da imamo kmetijsko ministrstvo s pridihom teološke fakultete. Ali bo teologija pomagala, ne vem.

In še ena zadeva, zelo zanimiva, namreč jaz sem bil predlagatelj Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici v prejšnjem mandatu. In veste, meni je zelo žal, da nisem vztrajal v eni zadevi, ki se danes, ki bi se danes pokazala kot pravilna. In to je bila, da se popolnoma ukine obvezno plačevanje zborničnega prispevka. Podgoršek za vodenje kmetijske zbornice, sebi viša plačo na račun kmetov, kmetov, ki se ne strinjajo s tem, da bi plačevali ta zbornični prispevek. Veste po čem je to videti? Po številu izvršb. Rekordno število izvršb v letu 2026 oziroma 2025, se opravičujem, 3191 izvršb zaradi neplačevanja zborničnega prispevka. Jaz ne pravim, da ni prav, da se na to stopi, ampak to nakazuje jasno, da se kmetje ne strinjajo z obveznim plačevanjem. Ker v kolikor bi zbornica opravljala svoje delo, bi danes bil tu njihov predsednik, pa nič proti vam kot predstavnica, Jože Podgoršek in zagovarjal najvišje cene goriva, zagovarjal, da dobi kmetijstvo samo 20 milijonov, pri rebalansu milijarda sto milijonov. Jaz osebno razumem, da predsedniku danes ni do tega, da pride tu, kajti takrat, ko je bil, ko je bila nafta evrov in pol so s kmeti in s traktorji že skakali po celi državi. Ampak očitno je kmetom tako v redu, glede na to, da so danes dokaj mirni glede tega.

Vprašanja, ki mene zanimajo glede rebalansa so pa naslednja: koliko več hrane bomo imeli zaradi tega pridelanega v Sloveniji, zaradi tega rebalansa? Koliko mladih bo zaradi teh ukrepov prevzelo kmetijstvo? Koliko hektarjev bomo dodatno opremili z namakalnimi sistemi? Veste, ko govorimo o krizah, kje so ti ukrepi. Ampak seveda, če imamo predsednika vlade, ki ne verjame v podnebne spremembe, potem ni za pričakovati, da bo drugače na resorju kmetijstva, žalostno. Koliko kmetij bo zaradi ukrepov lažje preživelo naslednjo sušo? Koliko boljši položaj bo imel kmet v prehranski verigi zaradi rebalansa? In seveda, koliko manj birokracije bo imel zaradi tega, da preživi? Dvajset milijonov evrov napram rebalansu milijardo sto milijonov. In to od nekoga, ki naj bi zagovarjal prehransko varnost Slovenije. Hvala.