Hvala lepa za besedo, spoštovana predsedujoča. Lep pozdrav vsem tukaj prisotnim. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje seveda ocenjujemo, da ima ta predlog rebalansa proračuna eno zagato, kot je rekel tudi minister na enem srečanju na ESS, in sicer zadevo, da smo mi v Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, ki je bil sprejet v preteklem obdobju seveda imeli zagotovljenih do 520 milijonov evrov. In seveda smo ta sredstva vključili v naš finančni načrt za leto 2026 in seveda ta finančni načrt je bil potrjen na Vladi Republike Slovenije. Zakaj je to pomembno razumeti? Predvsem zaradi tega, da smo seveda zaradi povečanega vpliva plačne reforme, dviga minimalne plače, tako kot je gospa iz Ministrstva za finance prej povedala, morali mi v naše storitve, cene storitev, ki jih plačujemo izvajalcem, vkalkulirati dodatnih 167 milijonov evrov v letu 2026. To je prva mogoče taka postavka. Kar pomeni, da seveda država plačuje plače javnim uslužbencem iz proračuna. V zdravstvu se pa te plače plačujejo iz cen, ki jih, iz stroškov, ki jih v cene storitev računava naš zavod. Tako da tako kot država ima v rebalansu proračuna sredstva, smo mi tudi v našem finančnem načrtu načrtovali ta sredstva za plače v zdravstvu. Poleg tega smo seveda zaradi finančnega načrta, ki je bil odobren, lahko v letošnjem letu v zdravljenje uvedli nova zdravila. Nekateri poznate zdravilo za duševno mišično atrofijo, ki bodo samo na letni ravni dodatno obremenila naš finančni načrt za približno 20 milijonov evrov. In lahko bi še našteval. Širitev programov, gospa je omenila investicije. Vsaka taka investicija, ki se zaključi, pomeni širitev programa, širitev dostopnosti do storitev in vse to seveda potem pride na zavod v finančni načrt, da se plačujejo seveda tudi redno storitve. Tako da zato ocenjujemo, da seveda zmanjšanje načrtovanih sredstev kar pomembno lahko ogroža poslovanje tako zavoda, kot seveda tudi izvajalcev, ker bo zavod posledično za to, da bo lahko zaprl svojo finančno sliko v letošnjem letu, moral v leto 2027 prenesti približno za 185 milijonov naših obveznosti, kar seveda pomeni likvidnostne težave za izvajalce neplačevanja računov, dobaviteljev zdravil, medicinskih pripomočkov in podobno. Rad bi samo poudaril, da seveda zavod kot tak je že tudi v preteklih letih, pa letos še toliko bolj, pa še v prihodnjem letu še toliko bolj intenzivno izvaja vse ukrepe, ki jih zavod lahko izvaja za zagotavljanje oziroma za, bom rekel, dodatne prihranke na področjih, kjer je to seveda mogoče narediti. Veste, da Vlada z uredbo približno razdeli 4,2, 4,3 milijarde od našega 6,2 milijardnega proračuna. Milijarda gre v zdravila in medicinske pripomočke, milijarda pa v nadomestila.

No, in na teh dveh milijardah, ki v bistvu, ki so v bistvu dejansko v, nekako ingerenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje smo mi v letošnjem letu samo na področju bolniških odsotnosti, kjer smo pač v bistvu izvajali ustrezne ukrepe, prihranili za 1,25 milijona izgubljenih delovnih dni. Da vam samo pojasnim, to je en Mercator, to je približno 6000 zaposlenih več dela, kar ima po naši grobi oceni poleg prihrankov, ki jih imajo delodajalci na nivoju 60 milijonov, pa zavod na nivoju 50 milijonov evrov približno 0,2 odstoten vpliv na GDP, kar je približno ranga 150 milijonov prispevka k gospodarski rasti. Samo toliko, da vam malček samo orišem, kakšni so bili ti v bistvu prihranki. Tako da v letošnjem letu zavod sam dela na prihrankih, na nivoju 187 milijonov, v drugem letu smo pa že v projekcijo računali 220 milijonov. Tako da v principu se res trudimo, da pač na področjih, kjer seveda mi imamo zakonske pristojnosti, žal jih nimamo na področju pogajanja cen z izvajalci, jih nimamo na področju definiranja programov in podobno, kjer bi si jih želeli, ampak tam, kjer jih pa imamo, pa res poskušamo narediti vse, do nivoja, ko ne ogrožamo seveda dostopnosti do storitev ali pa dostopnosti do medicinskih pripomočkov in zdravil.

Tako da bi jaz rad samo opozoril, da bo seveda, v kolikor bo ta rebalans potrjen, zavod v prihodnjem letu posloval še toliko težje. V tem trenutku, glede, pa bom res izkoristil še to priliko, pa potem zaključim, v tem trenutku, glede na to, da seveda prihodnji proračun predvideva samo 380 milijonov evrov prispevka, prispevka države v poslovanje zavoda, gledamo zdaj pa v 260 milijonsko izgubo zavoda v prihodnjem letu, kar pa že resno ogroža tako dostop do novih zdravil, zdaj se ta trenutek recimo pogovarjamo o zdravilih za demenco, teh pač najverjetneje potem ne bo in še česa drugega ne bo. Tudi investicije, ki se bodo zaključile, jih najverjetneje bomo zelo težko sfinancirali. Tako da naš poziv je predvsem poziv k temu, da se ponovno pretehta ali je ta odločitev na mestu v tem trenutku. Jaz razumem, da so tudi zaskrbljeni tako predstavniki dobaviteljev kot tudi predstavniki pacientov. Ker seveda, ne glede na vse napore, ki jih na zavodu delamo, pa jaz moram reči, da tudi zelo dobro sodelujemo z Ministrstvom za zdravje, se iščemo rešitve, tako tudi z Ministrstvom za finance. Zavod je predlagal za sto milijonov dodatnih ukrepov, ki jih Ministrstvo za zdravje še preučuje, tako da v bistvu v tem trenutku še mi povratnih informacij nimamo, ampak v kolikor to ostane tako, kot je, brez dodatnih ukrepov, mi tega bremena ne bomo zmogli. Hvala.